Informacijski pooblaščenec je v prazničnem decembru, ko so otroke obdarovali dobri možje in so bili v šolah pred počitnicami nastopi in prireditve, prejel precej vprašanj zaskrbljenih staršev, šol in vrtcev. Ne starši ne predstavniki vzgojno-izobraževalnih ustanov namreč niso več vedeli, ali po uvedbi uredbe GDPR še lahko otroke na prireditvah fotografirajo ali ne. Nekatere šole so staršem celo prepovedale fotografiranje lastnih otrok na novoletnih prireditvah. Njihova glavna skrb je bila najverjetneje v tem, da se bo starš, ki fotografira svojega otroka med glasnim prepevanjem v pevskem zboru, težko izognil temu, da bi v sliko zajel še prepevajoče sošolce, ki se zibljejo tik ob njem. Lahko bi se namreč zgodilo, da kateri od sošolcev nima pisnega privoljenja obeh staršev, ki dovoljuje njegovo fotografiranje.

A informacijski pooblaščenec je že na začetku decembra pomiril starše, šole in vrtce in v sporočilu za javnost pojasnil, da "nova zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov ni uvedla novih pravil glede fotografiranja otrok in staršem tudi ne prepoveduje fotografiranja lastnega otroka na novoletnem ali drugem nastopu". Ukrep nekaterih šol in vrtcev, ki so staršem prepovedali fotografiranje svojih otrok, pa je označil kot "nikakor ustrezen". Fotografiranje lastnih otrok, četudi so v družbi drugih, informacijski pooblaščenec namreč razume kot fotografiranje v zasebne namene.

Smemo fotografije s šolske prireditve objaviti na družbenih omrežjih?

Fotografiranje v zasebne namene pomeni, da lahko fotografijo razvijete, prilepite v album in jo v nadaljnjih desetletjih kažete sorodnikom in prijateljem, kadar pridejo na obisk. Toda ali lahko fotografijo svojega otroka v družbi sošolcev pokažete tudi sorodnikom in prijateljem na Facebooku in na drugih družbenih omrežjih? "Takšna objava staršev je dopustna, če z objavo soglašajo starši vseh otrok, ki so na fotografiji, izjemoma pa lahko tudi, če gre za fotografijo, ki je posneta na javni prireditvi, na kateri so bili obiskovalci predhodno seznanjeni s tem, da se javna prireditev fotografira oziroma snema."

Ob tem pa pooblaščenec v opozorilo staršem dodaja: "Vsekakor pa morajo biti starši previdni pri morebitnem nadaljnjem posredovanju fotografij drugih otrok, predvsem tudi pri objavah na spletu in na družbenih omrežjih. Starši zato fotografij drugih otrok brez soglasja njihovih staršev ne smejo posredovati tretjim ali jih objavljati na spletu."

Moramo za fotografiranje otrok pridobiti dovoljenja vseh staršev?

Kadar govorimo o javni prireditvi, ni treba pridobiti privolitev vseh udeležencev za fotografiranje, če so udeleženci na ustrezen način predhodno seznanjeni, da se javna prireditev fotografira oziroma snema, pojasnjuje informacijski pooblaščenec in dodaja: "Vsak posameznik, ki se udeleži javne prireditve, se mora zavedati, da na takšni prireditvi obstaja večja verjetnost, da bo fotografiran ali posnet." Fotografiranje torej ni problematično, previdnost velja pri objavljanju fotografij.

Drugačna pravila pa veljajo za profesionalne fotografe, ki jih šola ali vrtec najameta za določeno prireditev. Ti lahko "fotografirajo samo tiste otroke, katerih starši so podali soglasje. Izjema so seveda javne prireditve, kot je opisano v odgovoru na zgornje vprašanje, pri čemer pa po mnenju informacijskega pooblaščenca tudi v tem primeru ni dopustno fotografirati tistih otrok, katerih starši so to izrecno prepovedali."

Marsikateri profesionalni fotograf ima za seboj že slabo izkušnjo s fotografiranjem otrok, zato so pri tem zelo previdni. Kot pripoveduje Srdjan Živulović, je njegova Foto agencija Bobo, ki fotografira tudi za MMC, pred leti fotografirala na odprtju nekega ljubljanskega vrtca. Na slovesnosti so bili ljubljanski župan, vodstvo vrtca in seveda otroci. Fotografi si z otroki niso belili glave, saj je šlo za javni dogodek, ki je ne nazadnje namenjen tudi fotografiranju. Izza vrat ene od igralnic v vrtcu je med prireditvijo pokukal deček. Fotograf ga je ujel v objektiv in prav njegova fotografija je bila pozneje objavljena v prispevku o odprtju vrtca. Dve leti po objavi prispevka se je na agenciji oglasil dečkov oče in napovedal tožbo, saj dovoljenja za fotografiranje svojega otroka nikoli ni dal. Na agenciji so se takoj odločili za zunajsodno poravnavo in očetu plačali odškodnino, ki po Živulovićevih besedah "ni bila nizka". Nemudoma pa so se zavedali, da v primeru tožbe nimajo nikakršnih pravnih možnosti.

GDPR je še bolj omejil profesionalne fotografe

Ob tem profesionalni fotografi opozarjajo, da jih nova Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) še dodatno omejuje pri svojem delu. "Vsak, ki ima prenosni telefon, ima več pristojnosti kot profesionalni fotograf," pove Živulović. Da to deloma res drži, potrjuje tudi informacijski pooblaščenec. Ponovno izpostavi razliko med fotografiranjem ali snemanjem, "ki ga fizična oseba izvaja za zasebne namene, ter med obdelavo, ki se izvaja v okviru dejavnosti upravljavca". Fotografiranje amaterjev je tako v mnogih primerih mogoče šteti kot fotografiranje, ki se izvaja za zasebno uporabo, zato se zanje določbe Splošne uredbe praviloma sploh ne uporabljajo.

"Medtem ko pri fotografiranju s strani profesionalnih fotografov ni mogoče govoriti o fotografiranju, ki se izvaja med potekom osebne ali domače dejavnosti. Profesionalni fotografi morajo zato pri fotografiranju oseb upoštevati vse določbe Splošne uredbe, kar pomeni, da si morajo za takšno fotografiranje bodisi pridobiti privolitev posameznika ali pa morajo imeti za takšno fotografiranje kakšno drugo pravno podlago iz prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe, poleg tega pa morajo ob fotografiranju posamezniku zagotoviti tudi vse informacije iz člena 13 navedene uredbe."

Tudi fotografiranje v zasebne namene je lahko kaznivo

IP na koncu še opozarja, da tudi fotografiranje ali snemanje, ki se izvaja za zasebno uporabo, ter zlasti objava takšnih posnetkov, lahko pomeni storitev kaznivega dejanja nezakonitega slikovnega snemanja. V Kazenskem zakoniku je namreč določeno, "da kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta."

Prizadeti posameznik pa ima v primeru takšnega nezakonitega snemanja ali objave posnetkov pravico vložiti tudi tožbo in sodišču predlagati, da odredi prenehanje dejanja, v tem primeru umik posnetkov ali fotografij, ki kršijo nedotakljivost njegovega osebnega in družinskega življenja. Poleg tega lahko zaradi občutnega posega v njegovo zasebnost od povzročitelja škode zahteva tudi denarno odškodnino, še pojasnjuje informacijski pooblaščenec.