V nocojšnji Tarči so govorili o korupcijskem ozadju posla gradnje laboratorija ljubljanskega kliničnega centra, v katerem se je te dni zrušil del stropa. Nehote se ponuja slika zrušitve nadstreška v Novem Sadu. Dogodka po razsežnosti in tragičnosti nista primerljiva, zato pa je ozadje gradnje obeh očitno zaznamovala korupcija.

Bančno garancijo za gradnjo ljubljanskega laboratorija, sprva ocenjenega na 10 milijonov evrov, je najprej izdalo podjetje s sedežem v davčni oazi, na Komorskih otokih blizu Afrike, ki je imelo več milijonov evrov izgube. V oddaji so razkrili dokumentacijo o prirejenem razpisu, povezavah med vpletenimi in pričanje o več kot 140 napakah po zaključku del.

V drugem delu oddaje pa so govorili tudi o tem, ali so nadzorniki v svetih bolnišnic le podaljšek vsakokratne politike in o spornem imenovanju poslovneža Tomaža Subotiča v svet bolnišnice, potem ko je premierju omogočil brezplačni dopust. Sta se ob predaji ključev pogovarjala tudi o nadzornem svetu družbe Unior?

Novinar Klemen Košak je pogledal v drobovje projekta centralnih laboratorijev v ljubljanskem kliničnem centru. Projekta, ki se je s slavnostno otvoritvijo končal prvega marca 2022, tik pred volitvami. Prejšnjo soboto, dobra tri leta po otvoritvi, se je ob manjših vzdrževalnih delih zrušil spuščeni strop. V kliničnem centru so neuradno prepričevali, da so padle samo tri plošče, a fotografije kažejo, da jih je veliko več. Zdaj prostore obnavljajo. Neuradno se zaposleni pritožujejo zaradi hrupa, prahu in strahu pred novo nesrečo.

"V običajnih razmerah do takšnega povesa ne bi smelo priti. Skratka, nekaj se je moralo zgoditi. Kaj točno, pa še ugotavljamo," je pojasnil pomočnik generalnega direktorja UKC-ja Ljubljana za investicije, Jure Dolinar.

V letu 2017, v času vlade Mira Cerarja je ministrstvo za zdravje sklenilo pogodbo s podjetjem Strokovnost, ki je registrirano za raziskave in razvoj. Direktor Strokovnosti je bil Rajko Sjekloča. Za ministrstvo za zdravje je delo opravljala njegova žena, prokuristka podjetja Doroteja Sjekloča, ki je pripravljala razpisa za združenje laboratorijev v UKC-ju Ljubljana.

Strokovnost je v letih 2017 in 2018 od ministrstva za zdravje dobila skupno 10.000 evrov. Skrbnica pogodbe v imenu ministrstva za zdravje je bila dolgoletna uradnica na področju investicij Zorislava Cimperman. Po neuradnih podatkih sta z Dorotejo Sjekloča prijateljici.

Kdo sta zakonca Sjekloča?

Zakonca Sjekloča javnosti nista dobro znana. Mediji so poročali, ker sta leta 2017 skupaj z znanim kardiologom Matjažem Buncem in občino Cerklje poskušala v Šmartnem zgraditi kardio-nevrološki rehabilitacijski center. Zaradi očitkov, da sta prevarala občino, sta se znašla celo na sodišču, a sta bila oproščena.

Zakaj torej izpostavljamo njuno delo na ministrstvu za zdravje, kjer sta pomagala pripraviti razpis za laboratorije v kliničnem centru? Preskočimo v leto 2019, ko je bil premier Marjan Šarec, minister za zdravje pa Aleš Šabeder.

Na razpisu za gradnjo laboratorijev je zmagalo italijansko podjetje Sicea, dobilo pa je izplačanih slabih 11 milijonov evrov. Konkurenti so ponudili veliko več – 20 oziroma 23 milijonov. V pogodbi, ki jo je podpisal Šabeder, se je ponovno pojavilo ime Doroteje Sjekloča. Zdaj dela za izbranega izvajalca, italijansko podjetje Sicea – kot administrativna koordinatorica. Eno od podjetij zakoncev Sjekloča od Sicee še danes zahteva 167.000 evrov.

Dvojna vloga Doroteje Sjekloča ni bil edini sum konflikta interesov. Ministrstvu za zdravje je razpis za laboratorije pomagalo pripravljati tudi podjetje Best IT. Njegov lastnik je Stanislav Berce. In tudi on je delal za Siceo.

Sumljiva davčna oaza v mestu Anjouan na Komorih

Pristojni na ministrstvu – kjer sta projekt vodila dolgoletna uradnika Zorislava Cimperman in Tadej Štular – so ravnali, kot da se ne dogaja nič nenavadnega.

Z Dorotejo Sjekloča so se dopisovali brez zadržkov. Na primer, ko jim je julija 2019 v imenu podjetja Sicea poslala bančno garancijo. Izdalo jo je podjetje Klapton, ki je registrirano v mestu Anjouan na Komorih.

To je davčna oaza, sicer otoška država med Mozambikom in Madagaskarjem v Indijskem oceanu. Klapton, ki ga je vodil izraelski državljan Shay Reches, je po vseh kazalcih zelo majhna zavarovalnica, po lastnih besedah pa je "specializirana za nišna zavarovanja".

To se je zdelo čudno tudi zaposlenim v kliničnem centru. Z ekipo Tarče je spregovoril eden od njih. "To daje sum, da se hoče že vnaprej izogniti kakršni koli odgovornosti, slabega dela ali kakšnih drugih težav, ki za sabo potegnejo finančne sankcije. To je normalno razmišljanje. Tukaj bi že morali zvoniti alarmi in biti prižgane rdeče luči, pa niso bile."

Namesto da bi prižgala alarme, je Zorislava Cimperman 14. avgusta 2019 Doroteji Sjekloča glede zavarovanja iz davčne oaze odgovorila, da "ministrstvo potrjuje dokument oziroma zavarovanje kot veljavno in vas pozivamo, da ga posredujete v originalni obliki". In Sicea je lahko začela delo.

Na konflikte interesov so začeli opozarjati tudi drugi uradniki

Nato pa so začeli drugi uradniki, ki na projekt niso imeli neposrednega vpliva, opozarjati na konflikte interesov, sporno bančno garancijo in sume nepravilnosti pri razpisu.

Sorodna novica UKC Ljubljana po poškodbi stropa pri preiskavah ne potrebuje več pomoči zunanjih laboratorijev

"Da je v projektnem timu ga. Sjekloča in pa g. Berce, dovolj priča o tem, da vse faze in dele projekta izvajalec pozna še kako podrobno, saj sta oba navedena sodelovala tudi pri projektni nalogi. Ampak to je iskreno stvar za kakšno drugo institucijo in jaz lahko zgolj povem, da mi je to zelo sporno. Lahko rečem, da se želim samo v velikem loku izogibati sodelovanju na tem projektu ravno zaradi omenjenih "sodelovanj" in poznanstev. Skratka, stvar je zelo zrela za kakšno preiskavo NPU-ja, KPK-ja, kakšnega sodišča … Stvari pa vodi in koordinira Zorislava Cimperman. Po mojih informacijah je pred odhodom na dopust prisilila uvedbo v delo, da mene ne bi bilo zraven," je zapisano v elektronskem sporočilu, ki ga je zaposleni na ministrstvu poslal kolegu, ki se je s projektom ukvarjal v kliničnem centru.

To pa je dopis, ki ga je po naših informacijah drugi uradnik ministrstva izročil takratnemu ministru Šabedru: "Prejeta bančna garancija offshore podjetja s sedežem na Komorskih otokih blizu Južne Afrike nakazuje, da je boniteta zavarovanja zelo nizka, pri čemer bo unovčenje predmetne bančne garancije zelo vprašljivo. To podjetje naj bi z izdano garancijo jamčilo za 10-milijonski posel, ki bo na koncu vreden najmanj 15 milijonov evrov … Sklenili se bodo aneksi, ker je postopek javnega naročila peljan nestrokovno in škodljivo."

Po tem je Doroteja Sjekloča ministrstvu poslala novo bančno garancijo – tokrat iz italijanske banke Unicredit. Sicea pa je ministrstvo obvestila, da umika pooblastilo Doroteji Sjekloča.

A po nekaterih informacijah je delo za Siceo opravljala še naprej. Ključno pa je, da te poteze seveda niso mogle za nazaj popraviti izvirnega greha domnevno spornega razpisa za izvedbo del.

Je Sicea na razpisu nalašč ponudila prenizko ceno?

Očitki so bili tudi, da je Sicea na razpisu nalašč ponudila prenizko ceno. "Lahko bi rekli, da je to dampinški pristop oziroma pristop, pri katerem že vnaprej veš, da boš skušal z določenimi manevri prihraniti, ali pri obsegu dela ali pri kvaliteti vgrajenega materiala, ali pa pri plačilu ali neplačilu podizvajalcev," je še pojasnil anonimni vir.

Kmalu po začetku del je začela Sicea ministrstvu pošiljati predloge za izboljšave brez spremembe stroška. Na drugi strani pa je ministrstvo Sicei leta 2020 odobrilo najvišjo možno podražitev projekta. Cena je zrasla za 30 odstotkov, z 11 na dobrih 14 milijonov evrov.

Takrat je ministrstvo za zdravje začasno vodil takratni predsednik vlade Janez Janša, klinični center Janez Poklukar, investicije v kliničnem centru pa Jure Dolinar. Kmalu po tem je Poklukar postal minister, s seboj pa je vzel tudi Dolinarja. Ta se je v mandatu te vlade vrnil na UKC. Hkrati je župan občine Dobrova - Polhov Gradec.

Ob koncu projekta združenih laboratorijev, pozimi 2022, se je odprlo novo poglavje zgodbe

"Zadeve niso bile dokončane oziroma niso bile kvalitetno dokončane. Iz nekih razlogov, ki niso razumni, se je hitelo s tem. Predvsem pa, da se je v času garancijske dobe ugotovilo več kot 100 napak, okoli 140, od katerih naj bi jih podjetje Sicea odpravilo okoli 120, preostalo pa je šlo na račun ali uporabnika, se pravi kliničnega centra, ali ministrstva, ali pa menda sploh niso bile odpravljene," je pojasnil vir.

Na ministrstvu so potrdili, da je bilo več napak, ki jih Sicea ni hotela odpraviti. "Po prevzemu laboratorijev je UKC zaznal dodatne pomanjkljivosti in napake, ki jih je izvajalec v času garancijskega roka sproti odpravljal. V primerih, kjer izvajalec odprave napak ni želel izvesti, je UKC vložil zahtevek za unovčenje bančne garancije v znesku 585.160 evrov," so zapisali v pisnem odzivu.

Podjetje Žleb gradnje, ki je popravljalo streho nad laboratorijem, trdi, da je od ministrstva za zdravje dobilo samo 528.408 evrov. 162.445 evrov premalo. V podjetju trdijo, da je ta denar, ki pripada njim, ministrstvo neupravičeno nakazalo Sicei. Za plačilo se je po neuradnih podatkih zavzelo tudi italijansko veleposlaništvo.

Ali vse skupaj kaže na sum korupcije?

"Slaba izvedba s polnim plačilom in celo tudi s plačilom tistega zneska, ki je bil zadržan. In je bil potem plačan po intervenciji politični, ne kaže sicer na korupcijo, ampak kaže na eno drugačno vrsto korupcije – interesov ali pa politično," je še zaključil vir.

Predsedniki vlad in ministri se menjajo, a ključni uradniki ostajajo na ministrstvu za zdravje. In tudi v kliničnem centru ne kažejo želje po popolni transparentnosti. Za izjavo je bila ekipa Tarče dogovorjena z zdravnikom iz kliničnega centra, ki trdi, da je od začetka opozarjal, da je projekt zastavljen slabo in da bo tudi končni rezultat slab. Opisal nam je tudi dejanske posledice porušenega stropa. Po pogovoru s predstavnico za stike z javnostmi si je premislil. Izjave ni želel dati.

Dopustovanje premierja Goloba in kadrovske odločitve

V zadnjih dneh so se v javnosti zvrstili tudi očitki o morebitni korupciji v zvezi s počitnikovanjem premierja Roberta Goloba v obmorski hiši podjetnika Tomaža Subotiča, ki stoji v hrvaški Istri. Golob je tam leta 2023 dopustoval vsaj trikrat po nekaj dni. Teden dni pred prvim dopustom predsednika vlade v Karigadorju – ko se je Subotič, sicer največji posamični lastnik in nadzornik zreškega Uniorja, z Golobom dogovarjal, da mu bo prinesel ključe svoje počitniške hiše – mu je omenil tudi težave v Uniorju, v katerem ima država največji delež, je v prispevku poročala novinarka Anja Šter.

Sorodna novica Vlada iz sveta bolnišnice Celje odpoklicala Subotiča, ki je že pred tem podal odstopno izjavo

"Sem zvezan, v nadzornem svetu ima še vedno večino prejšnja vlada. Lep večer ti/vam želim. Tomaž," se je glasilo SMS-sporočilo, ki ga je Subotič Golobu poslal 18. maja. Takratni nadzorniki Uniorja so hoteli Subotiča zaradi sporne prodaje delnic odpoklicati, ta pa je želel menjavo do njega kritičnih nadzornikov. Subotič je Goloba hkrati prosil, naj podpre novo naložbo v podjetju Štore Steel, v katerem je prek družbe Železar Štore solastnik. Štore Steel pa so poleg državnega SDH-ja tudi največji lastnik Uniorja.

"V Štorah je spomladi začela delovati nova linija za poboljšana jekla … Tu te bom pa prosil, da v 2024 prideš in odpreš to našo naložbo," je Subotič prosil Goloba. "Z veseljem. Sorry za jutri, ma moram nujno na Štajersko," je v SMS-sporočilu odgovoril Golob. Nekaj dni pozneje je sledilo kosilo pri predsedniku vlade, kamor mu je Subotič prinesel ključe počitniške hiše, premier pa je nato odšel na dopust. "Hvala za vikend," se je zahvalil Subotiču.

Subotič je nato kmalu postal član sveta zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana. V Uniorju pa so med premierjevim oddihom na redni skupščini odslovili nadzornika, ki se ju je želel znebiti Tomaž Subotič. Sam pa je kljub kršitvi, ki jo je ugotovila Agencija za trg vrednostnih papirjev, ostal nadzornik. Ali je pri tej odločitvi kakor koli posredoval premier, ni znano. Odločal pa je o imenovanju Tomaža Subotiča v svete bolnišnic. Kot kaže, se pri glasovanju o tem ni vzdržal, saj do danes javnosti zapisnika seje vlade niso želeli posredovati.

Lahko politik dopustuje pri podjetniku, ne da bi nekaj pričakoval v zameno?

"Vse te povezave v tako majhnem gospodarskem prostoru imajo lahko pomemben vpliv. Že ustvarjanje videza je problematično, kar pomeni, da bi bilo najbolj varno, da se taka oseba izloči, v vsakem primeru," poudarja izvršna direktorica Združenja nadzornikov Irena Prijović, ki je pred leti prijavila generalnega sekretarja stranke LMŠ, ki je lobiral za imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista.

Nataša Novakovič, ki deluje tudi v največji evropski protikorupcijski organizaciji GRECO in je bila tudi predsednica hrvaške Komisije za preprečevanje nasprotja interesov, je glede dopustovanj Roberta Goloba jasna: "Če je to prijatelj, ki ga je povabil v svojo hišo, vilo, apartmaje, potem gre za povezano osebo. O taki osebi ne bi smeli odločati." Poudarila je, da bi moral premier takšno povezavo poudariti ali pa vsaj zahtevati mnenje komisije in povedati, da gre za povezano osebo. "Če ne gre za povezano osebo, potem gre za nedopustno darilo, Torej, kakor koli vzamete, je to objektivno sumljivo," ocenjuje.

Sorodna novica KPK zaradi dopustovanja premierja Goloba pri poslovnežu Subotiču uvedel predhodni preizkus

"Predvsem sem bil imenovan, predlagal me je takratni minister za zdravje Šabedra," pa dogajanje pojasnjuje Subotič. "Goloba poznam precej dlje časa. In seveda, prijatelji se družijo. Na tem istem vikendu je bil tudi Anton Rop, moja poročna priča, večkrat," je dejal in ocenil, da s tem ni nič narobe. "Korupcijsko tveganje – kakšno? Za 65 evrov sejnine, ki jo imam," se sprašuje. Na vprašanje, ali je bil Golob v njegovi obmorski hiši že pred tem, Subotič odgovarja, da ne.

Ali je lahko neki politik pri podjetniku na jahti ali počitniški hiši, ne da bi ta podjetnik nekaj pričakoval v zameno? "To je retorično vprašanje – jaz pravim, da lahko, ni pa dobro, predvsem pa ne v naši družbi, ker se vse sumi, nikoli nič ne razišče, v naši družbi to ni dobro," pravi lobist Božo Dimnik, ki se je na jahti podjetnika Andreja Marčiča pred leti družil z Janezom Janšo. Fotografije druženja, ki ga je Dimnik opisal kot naključnega, so sicer v javnosti veliko pozornosti pritegnile leta 2021. "Če hočeš z državo sklepati posle, ne smeš nikoli prositi ali izkoriščati veze pri politiki, ampak drugje, prek medijev, prek določenih aktivnosti, ne pa tam. Ker to se vedno maščuje," je poudaril.

Prelomljene obljube o tem, da političnega kadrovanja ne bo

"Spisek ljudi, ki jih je bilo treba kadrovati v svete bolnišnic, so poslali z vrha stranke Gibanje Svoboda, od koder je prišlo tudi navodilo, kdo bo predsednik sveta določene bolnišnice," pa so za oddajo Tarča neuradno povedali nekdanji vodilni na zdravstvenem ministrstvu. Obljube pred začetkom mandata, da ne bodo politično kadrovali, so se hitro izjalovile.

V novi svet celjske bolnišnice, ki mu je predsedoval Tomaž Subotič, je vlada imenovala še strojnico Mojco Kert – zdajšnjo direktorico Borzena, nekdanjo zaposleno na GEN-I-ju in kandidatko za poslanko na listi Svobode. Po navodilu vlade je sledila razrešitev takratnega vodstva in imenovanje drugega.

Golobova vlada je po nastopu mandata zamenjala člane svetov zavodov v devetih bolnišnicah. Takratni novi svet zavoda UKC-ja Maribor pod vodstvom Aleša Šabedra je predčasno – uradno sporazumno – razrešil takratnega direktorja in s tem izpraznil mesto za županskega kandidata Svobode Vojka Flisa. Mariborski UKC je imel lani 10-milijonsko izgubo.

Vajeti sveta zavoda je po odhodu Šabedra prevzel Marjan Mačkošek, sicer kandidat Svobode za poslanca in nekdanji direktor podjetja Štore Steel, v katerem ima delež posredno tudi Tomaž Subotič. Mačkošek je bil sicer hkrati s Subotičem za krajši čas imenovan tudi v svet ljubljanske psihiatrične klinike.

V mariborskem UKC-ju med člani sveta zavoda najdemo tudi člana uprave GEN-I-ja Klemna Pleška, ki je tudi v svetih postojnske in ptujske bolnišnice. Kar nekaj GENI-I-jevcev sedi tudi v svetih drugih bolnišnic: v ljubljanskem UKC-ju, na onkološkem inštitutu in v brežiški bolnišnici delo nadzoruje Tomaž Slana, svetovalec uprave GEN-I-ja. Vitomir Panič, vodja prodaje in nabave v GEN-I-ju pa je nadzornik NIJZ-ja v bolnišnicah v Izoli in Valdoltri. Že omenjena Mojca Kert iz Gen-I-ja je nadzirala ali še nadzira kranjsko in murskosoboško bolnišnico.

"Mislim, da se je že večkrat pokazalo, da je država slab gospodar. Tudi ko je lastnik bolnišnic, vidimo, da se določene adaptacije delajo počasi, da so nekakovostne, da se zamuja, tudi zgublja sredstva za zdravstvo. Skorajda bi rekli, da je moderno biti v rdečih številkah, ker se vodstvu in upravi nič ne zgodi, ampak verjetno bi se zgodilo kaj hujšega, če bi dobro poslovali," pa situacijo komentira nekdanji direktor ZZZS-ja Marjan Sušelj.