"Zame je to velika čast in priznanje za dosedanje delo, hkrati pa velika odgovornost," je v uvodu povedal Bertoncelj. Njegovo prvo vodilo bo: "Slovenija mora ostati ekonomsko uspešna in socialna država." Za ta cilj si bo ministrstvo prizadevalo z zagotavljanjem stabilnega javnofinančnega okolja, dobrega delovanja finančnega sistema, pa še s soustvarjanjem stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja.

Slediti bo treba določilom evropskega pakta stabilnosti in zlatemu fiskalnemu pravilu. S tega vidika Slovenija še ni javnofinančno konsolidirana, saj še nima strukturnega presežka za 0,25 odstotka BDP-ja. Zato bo treba zniževati stroške sektorja država, je napovedal.

Za letos je sicer načrtovan 0,4-odstotni presežek, toda ta je nominalen in ob preteklih dobrih letih pričakovan, je poudaril. Zato se bo konsolidacija nadaljevala, srednjeročni cilj je predviden za leto 2020. Konsolidacija je pomembna na prihodkovni strani, je poudaril. "Več kot ustvarimo, več lahko tudi delimo."
Drugo ključno načelo: "Le nadaljevanje visoke gospodarske rasti lahko zagotovi temelj za javne izdatke za različne namene." Ti izdatki so v zadnjem obdobju naraščali po stopnjah, nižjih od rasti prihodkov, kar je omogočalo postopno javnofinančno konsolidacijo, ki pa še ni končana.
Številni izdatki niso vključeni v proračun
Napovedal je že rebalans proračuna za leto 2019. Na področju plač v javnem sektorju se namreč s prihodnjim letom sprostijo vsi varčevalni ukrepi, groba ocena je dodatnih 100 milijonov evrov, a na plačnih postavkah ni dovolj pravic porabe. Drugič, črpanje sredstev iz evropske kohezijske politike poteka prepočasi, saj je za letos načrtovanih 552 milijonov evrov, do zdaj je porabljenih 98 milijonov evrov. Bertoncelj je napovedal zagotovitev višje porabe v ta namen za prihodnji leti. Povečanje je predvideno tudi za področje transferjev gospodinjstvom in posameznikom, predvsem zaradi letos sprejetega zvišanja socialne pomoči, kar je naračunano na dodatnih 100 milijonov evrov. "Takoj bo treba zavihati rokave."
Napovedal je zniževanje dolga sektorja države, ki trenutno znaša 32 milijard evrov. Napovedal je padec pod 70 odstotkov BDP-ja, zavzemal pa se je za znižanje pod 60 odstotkov, kar izhaja iz pakta stabilnosti. Govoril je padanju kot deležu dolga v BDP-ju, ne pa v absolutnem znesku. "Na tak način lahko ustvarimo fiskalni prostor za proticiklično delovanje ob morebitnem poslabšanju okoliščin," je povedal.
Napovedal je nadaljevanje prodaje NLB-ja in Abanke, tako kot je zastavljeno. Več pa ne more in ne sme povedati, ker je kot član uprave SDH-ja sodeloval v teh postopkih in ne sme dajati izjav, ki bi lahko vplivale na ceno.
"Celovito davčno prestrukturiranje"
Marko Pogačnik (SDS) je Bertonclja vprašal, ali namerava znižati DDV, saj je bilo zvišanje opredeljeno kot začasno. "V dani situaciji ne vidim možnosti, da bi na hitro, sunkovito ukrepali na tem področju." Je pa poudaril, da o tem ni sprejel še nobene odločitve. Poudaril je, da je fiskalna politika občutljivo in visoko pomembno področje, ki ne prenese ad hoc rešitev. Šele takrat, ko se bo seznanil z vsemi relevantnimi informacijami in imel pri roki vse potrebne analize ter fiskalne izračune, bo lahko sprejel odgovorno odločitev, je odvrnil kandidat.

Dodal je, da bo potrebno celovito davčno prestrukturiranje. V preteklih letih je bilo sprejetih kar nekaj pravnih aktov, ki so posegali na področje davkov in "povzročali določene distorzije". Treba bo najti dobro uravnoteženje tako za obdavčitev dela kot kapitala. Kakšno, ni opredelil. Je pa kot vodilo poudaril, da mora poslovno kolje biti stabilno in predvidljivo.
Načrtuje tudi sicer uvedbo davka na nepremičnine, omenil je davek na motorna vozila, v koalicijski pogodbi je davek na premoženje.

Tudi na vprašanje zakona o igrah na srečo še ni izkristaliziral stališča. Zakon je v obravnavi že dolgo, nekaj bo treba narediti, tukaj pa bo potreben predvsem širši razmislek, kaj sploh želimo narediti z igralništvom, predvsem v smislu privatizacije. "Ključni razmislek bo v tem, kaj bi sprememba zakona pomenila v odnosu do Hita," je izjavil. Ta razprava mora potekati v širšem kontekstu, igralniški turizem namreč po svetu pada.

Na vprašanje o športnih stavah je odgovoril: "S to zadevo nisem seznanjen, se bom pustil podučiti."
Pogačnik je ocenil, da je kandidat prišel povsem brez osebne vizije, kar da je nesprejemljivo za najpomembnejše ministrstvo v državi. "Niti na eno od ključnih vprašanj niste odgovorili nič konkretnega," je očital.

Visoko pomembna konkurenčnost, izvoz
Jožef Horvat (NSi) je poizvedel, kaj namerava kandidat storiti za izboljšanje konkurenčnosti države, tudi z vidika mednarodnih lestvic. "Za Slovenijo je ključno, da povečamo konkurenčnost okolja in da omogočimo najboljše pogoje izvoznikom, ki so generator napredka in rasti v tej državi," je odgovoril. Poudaril je, da je dolgo deloval v gospodarstvu, tudi v ZDA, zato se zaveda, kako zelo pomembno je ugodno poslovno okolje pri boju za vsak evro.

Povečanje konkurenčnosti pa ni preprost ukrep, temveč zapleteno upravljanje številnih medsebojno povezanih področij. Ukrepi pa še niso konkretizirani, navedel je le smernice zanje: zagotavljanje dobro delujočega finančnega (in s tem bančnega sistema), da predvsem mala in srednje velika podjetja lahko dobijo dobra posojila; pa še zagotavljanje stabilnega javnofinančnega okvirja.
Potrebni bodo strukturni ukrepi na trgu dela, tu se vsi strinjamo, je dejal, najbrž pa ne okoli intenzitete in časovne komponente. Tu bo treba poskrbeti, da mladi čim prej končajo izobraževanje in vstopijo na trg dela, pa tudi, da ga pozneje zapustijo. Projekcije namreč kažejo, da je Slovenija ena bolj starajočih se družb, kar bo pomembno vplivalo tako na javne finance kot posledično na breme za gospodarstvo. "To je prvi ukrep, ki ga bomo medresorsko usklajevali. Gre za kompleksno zadevo," je poudaril.

Sam ne nasprotuje znižanju najvišjega dohodninskega razreda s 50 odstotkov na npr. 42 odstotkov. Učinek bi bil le nekje do 15 milijonov evrov, zato proračuna ne bi veliko stal, bi pa to lahko bil pozitiven signal, ki bi imel "bolj človeški, emocionalni vidik". Bolj občutljivo postane, če se posega v nižje razrede.
Koristno se mu zdi, če bi bila božičnica ali trinajsta plača manj obdavčena, da bi lahko podjetja nagrajevala zaposlene.
Tudi Anže Logar (SDS) je izrazil nejevoljo, da minister ne ponuja konkretnih odgovorov. Kot primer je navedel vprašanje, ali je kandidat za uvedbo razvojne kapice, odgovor pa je ponujal, kakšne ureditve imajo druge države. Kandidat je odvrnil, da pri izjemno kompleksnih zadevah, kjer spreminjanje enega elementa pomembno vpliva na druge, tudi odgovori ne morejo biti enostavni z 'da' ali 'ne'. Odločitve namreč morajo temeljiti na poglobljenih analizah in ne ad hoc odločanju na kraju samem.
Koliko bo upošteval koalicijsko pogodbo
Andrej Šircelj (SDS) je Bertonclja vprašal, ali stoji za koalicijsko pogodbo in ali bo izvedel v njej zapisane ukrepe. Bertoncelj je poudaril, da pri pisanju ni sodeloval. Spomnil je, da ima Slovenija fiskalno pravilo zapisano v ustavi in konkretizirano v zakonu o fiskalnem pravilu. "Ne mislim se postavljati nad zakon, spoštoval bom fiskalno pravilo," je napovedal. Nadaljeval bo konsolidacijo javnih financ. S tega vidika je koalicijska pogodba zanj usmeritev, na kateri se bo delovalo v prihodnosti. Kaj točno se bo iz nje uresničilo in v kakšnem vrstnem redu, pa je odvisno od različnih dejavnikov, med drugim od političnih usklajevanj, je dejal. Z njegovega vidika je tako: bolj kot bo rasel bruto domači proizvod, več bo manevrskega prostora. Če bo prišlo do gospodarskega ohlajanja, se bo temu treba prilagoditi. Na vrhu je fiskalno pravilo, je poudaril.
Koliko bi ukrepi iz koalicijske pogodbe skupno stali, ni izračunal in niti ni videl izračunov. Tako je odvrnil na navedbe Širclja, da bi "tehtali" tudi do dveh milijard evrov.
Mnenje fiskalnega sveta ceni in ga bo tudi uporabljal, je napovedal.
Odzval se je tudi na določbo, ki je v zadnjem času sprožila razburjenje v delu gospodarstva, in sicer prenos osebnih prihodkov iz kapitala in rent v osnovo za odmero dohodnine. "Tu zadeva ostaja, dokler se ne spremeni, ko pa bomo kar koli spremenili, bo prehodno obdobje," je napovedal. "Če bomo razmišljali v tej smeri, bomo v kombinaciji cedularne in sintetične obdavčitve."

Več o kandidatu
Bertoncelj je kot kandidat LMŠ-ja za ministra za finance nastopil po tem, ko je dozdajšnja ministrica za finance Mateja Vraničar Erman zavrnila Šarčevo povabilo za sodelovanje v nastajajoči vladi. Vranič Ermanova je pri svoji odločitvi navedla, da ni dobila zagotovil o finančni vzdržnosti zavez iz koalicijske pogodbe.

Bertoncelj je doktor ekonomskih znanosti s področja financ. Zaposlen je na Univerzi na Primorskem kot redni profesor za področje menedžmenta. Pred akademsko kariero je 20 let deloval v farmacevtski industriji in med drugim bil tudi predsednik družbe Lek USA Inc.

Bertoncelj je tudi član nadzornega sveta SDH-ja in v času krize vodenja na SDH-ju postal izredni član uprave. Njegovo dozdajšnje področje dela pa je pretežno povezano s prevzemi, o čemer je sicer tudi napisal knjigo Čas prevzemov. V mednarodnem okolju je vodil več poprevzemnih integracij in prestrukturiranj družb v mednarodnem okolju.
Video: Posnetek zaslišanja