Na vprašanje, ali je dopustno, da se o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih odloča na referendumu, je 52 odstotkov vprašanih odgovorilo odklonilno, 43 odstotkov pa jih meni, da bi bilo odločanje o tem dopustno. Če pa bi referendum vseeno bil, bi 36 odstotkov vprašanih podprlo izenačitev pravic istospolnih in raznospolnih parov, 50 odstotkov pa bi jih glasovalo proti. Devet odstotkov se referenduma ne bi udeležilo, pet odstotkov pa je odgovorilo z "ne vem".

Morebitnega referenduma bi se zagotovo udeležilo 37 odstotkov anketiranih, 21 odstotkov pa verjetno. Zagotovo jih na volišča ne bi prišlo 29 odstotkov, verjetno ne pa devet odstotkov.

Za spol gre!
Anketirance so spraševali tudi, o čem naj bi sploh odločali na morebitnem referendumu. Največ, 39 odstotkov, jih meni, da bi bil referendum o pravicah otrok, 13 odstotkov da o pravicah istospolno usmerjenih ljudi, 12 odstotkov pa jih je odgovorilo, da bi odločali o človekovih pravicah. Za enajst odstotkov bi referendum pomenil odločanje o družinskih pravicah, za tri odstotke o pravicah zakonskih parov, še dva odstotka pa menita, da bi odločali o ukinitvi spola.

V anketi so se dotaknili tudi odstopa ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar. Da je bil njen odstop upravičen, meni kar 75 odstotkov vprašanih, šest odstotkov pa, da ni bil. Da je ob redni plači v 10 letih zaslužila še okoli 600.000 evrov, se zdi 60 odstotkom anketiranih zelo velika težava, 24 odstotkom pa velika. Da to ni niti velika niti majhna težava, meni pet odstotkov vprašanih, da je to majhna težava, so se strinjali trije odstotki vprašanih, za odstotek vprašanih pa je težava dodatnega zaslužka zelo majhna.

Anketo je 10. in 11. marca opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik na vzorcu 400 odraslih državljanov.

Cerarjeva vlada prepričala še nekaj odstotkov več ljudi
V ločeni raziskavi Vox populi pa se je pokazalo, da je podpora vladi znova nekoliko narasla, saj jo podpira 37,7 odstotka vprašanih, medtem ko delo ministrske ekipe kot neuspešno še vedno ocenjuje 57,7 odstotka anketirancev.

Pri strankah so se karte spet malce zamenjale, saj je SDS znova prehitel SMC. SDS bi volilo 16,3 odstotka vprašanih, SMC pa 16,2 odstotka. Na tretjem mestu je SD z 8,4-odstotno podporo, sledi pa mu že ZL, ki bi ga podprlo 7,9 odstotka anketirancev.
Nekoliko se je zvišala priljubljenost DeSUS-a, ki ima petodstotno podporo, NSi-ju pa je podpora padla na štiri odstotke. Za SLS bi glasovalo 2,6 odstotka vprašanih, za ZaAB pa le še 0,2 odstotka anketirancev. Če bi bile v nedeljo parlamentarne volitve, 20,3 odstotka vprašanih še ne ve ali bi šli, 16,8 odstotka pa se volitev ne bi udeležilo.

Tokratno merjenje razpoloženja javnosti je dodobra razgibalo lestvico najbolj priljubljenih politikov. Potem ko je preteke tri mesece prvo mesto zasedala evropska komisarka Violeta Bulc, se je na čelo razpredelnice tokrat vrnil predsednik republike Borut Pahor. Bulčevo, ki je tokrat tretja, je prehitela tudi evropska poslanka Tanja Fajon.
Javnomnenjsko raziskavo Vox populi je za časnik Dnevnik opravila agencija Ninamedia med 10. in 12. marcem na vzorcu 700 anketirancev.