Da je Slovenija ustrezno obravnavala povojne poboje, meni 27,8 odstotka vprašanih. Takšno mnenje deli 52 odstotkov volivcev največje vladne stranke Gibanje Svoboda in 48 odstotkov koalicijskega SD-ja.

Medtem slabih 40 odstotkov vprašanih meni, da Slovenija ni ustrezno obravnavala povojnih pobojev. Takšna ocena je prevladujoča tudi pri volivcih SDS-a, NSi-ja in SLS-a.

Vladno odločitev o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja kot pravilno ocenjuje dobra tretjina oziroma 34,5 odstotka vprašanih. Tako meni 64 odstotkov volivcev Gibanja Svoboda, 58 odstotkov volivcev SD-ja in 54 odstotkov najmanjše koalicijske partnerice Levice.

Vlada je namreč na predvečer omenjenega nacionalnega dneva spomina na dopisni seji preklicala sklep o razglasitvi 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je sprejela prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše maja lani v času, ko je opravljala tekoče posle. Poteza je naletela na številne ostre odzive tako na političnem parketu kot v družbi. Predsednik SDS-a Janez Janša je denimo na Twitterju zapisal, da je vlada s to odločitvijo "napovedala novo državljansko vojno", čemur so sledili številni, tudi sovražni odzivi na družbenih omrežjih.

Na vprašanje, kakšen je najprimernejši način obravnave povojnih pobojev, je sicer 42 odstotkov vprašanih navedlo pokop žrtev. Tretjina vprašanih podpira tudi postavitev spomenika žrtvam in dan spomina na žrtve povojnih pobojev. Uvrstitev tematike v šolski program pa je kot primeren način obravnave povojnih pobojev navedlo 28,7 odstotka vprašanih.

Anketo je za časopis Delo opravil inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 5. in 8. junijem na vzorcu 712 ljudi.