Med trojico kandidatov za ministre, o katerih bo danes odločal DZ, je najboljšo oceno dobil Metod Dragonja. Največ vprašanih pa je kot najpomembnejšo nalogo vlade navedlo gospodarsko rast.

Na vprašanje, kako bi ocenili hitrost iskanja novih ministrov, je 68 odstotkov anketiranih odgovorilo, da je bil postopek predolg, 15 odstotkov jih je menilo, da so se imena kandidatov pojavila še v razumnem času, da je bila koalicija hitra, pa jih je menilo devet odstotkov.

Metod Dragonja je primeren za ministra
Kandidata za gospodarskega ministra Metoda Dragonjo za primernega ocenjuje 40 odstotkov vprašanih, za neprimernega 31 odstotkov, 29 odstotkov se jih ni znalo opredeliti.

Deljena mnenja o Alenki Trop Skaza
Pri kandidatki za ministrico za zdravje Alenki Trop Skaza je bilo mnenja, da je primerna, 38 odstotkov, da je neprimerna 27 odstotkov, neopredeljenih pa je bilo 35 odstotkov. Pri kandidatu za Slovence po svetu Gorazdu Žmavcu se kar 56 odstotkov sodelujočih v anketi ni moglo odločiti, ali je primeren za ministra ali ne. Da je Žmavc primeren kandidat, je menila četrtina vprašanih, preostalih 19 odstotkov pa, da ne.

Različno o koalicijski pogodbi
Anketirane so tudi vprašali, kako pomembna se jim zdi podpisana koalicijska pogodba. Da gre za pomemben dokument, misli 26 odstotkov, prav toliko jih meni, da dokument ni niti pomemben niti nepomemben, po mnenju 31 odstotkov pa dokument ni pomemben. Preostalih 17 odstotkov se jih ni znalo opredeliti.

Javne finance šele na tretjem mestu
Če bi prisluhnili anketiranim (mogočih je bilo več odgovorov), bi se morala po sklenjeni koalicijski pogodbi vlada posvetiti zagotavljanju gospodarske rasti, saj je takšnih bilo kar 70 odstotkov odgovorov. Z 42 odstotki sledi zdravstvena reforma, vzdrževanje socialne države je pomembno za 37 odstotkov vprašanih, uravnoteženje javnih financ pa so s 27 odstotki postavili na zadnje mesto.

Vse večja teža NSi-ju
Z zadnjim vprašanjem so v tokratni anketi želeli izvedeti, čigavo mnenje vprašani podpirajo v sporu med SDS-om in NSi-jem. Dve tretjini vprašanih je odgovorilo, da ne podpirajo ne stališča SDS-a ne NSi-ja. Od tistih, ki so se opredelili, so nekoliko večjo težo dali NSi-ju - takšnih je bilo 16 odstotkov, več posluha za stališča SDS-a pa je imelo 12 odstotkov vprašanih. Trije odstotki so imeli posluh za obe strani, štirje odstotki anketiranih se niso mogli opredeliti.

Telefonsko anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov 18. in 19. februarja opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.