Njegova prijava je prispela pravočasno in je popolna, je povedal pravosodni minister Aleš Zalar in jo je z vso preostalo dokumentacijo že odstopil predsedniku republike Danilu Türku. Minister je pojasnil, da je postopek izbire arbitražnega sodnika štirifazni, v katerem sodelujejo vlada, ministrstvo za pravosodje, sodni svet, DZ in predsednik republike.
Najprej poteka postopek kandidature, nato je celotna dokumentacija predana predsedniku republike, ta jo pregleda ter nato pošlje sodnemu svetu in vladi. Ta dva organa samostojno oblikujeta mnenje o kandidatu, ga pošljeta nazaj predsedniku republike, ta presodi, ali so kandidati primerni, in svoj predlog pošlje DZ-ju.
Za izvolitev kandidata je potrebnih 46 glasov oz. večina glasov vseh poslancev, celotni postopek pa traja od tri do štiri mesece. Zalar pričakuje, da bo DZ celotno gradivo prejel že septembra, ko naj bi bila odločitev tudi sprejeta. Poudarja, da gre kandidata z izjemnimi referencami, zato meni, da to, da je Sekolec bolj strokovnjak za gospodarsko arbitražo, in ne pomorsko pravo, ne bi smelo vplivati na njegovo izbiro.
Zamuda roka bi lahko močno poslabšala položaj Slovenije
To je tudi razlog, da so kandidata začeli izbirati še pred podpisom pristopne pogodbe Hrvaške z EU-jem, saj so roki za izbiro arbitra po tem dogodku izjemno kratki. Tudi če Slovenija ne bi izbrala arbitra, to same arbitraže ne bi ustavilo, saj bi ga imenovalo arbitražno sodišče.
To pa bi lahko močno poslabšalo položaj Slovenije, zato Zalar za škodljive označuje dejanja, ki bi lahko povzročila, da bi Slovenija zamudila rok za imenovanje člana arbitražnega sodišča. Minister je pojasnil, da ne pričakuje kakšnih blokad izbire, je pa ves čas imel pred seboj možnost, da bi lahko bile predčasne volitve, kar bi upočasnilo celotni postopek izbire, zato so ga tudi začeli toliko prej.
Pet ljudi o usodi meje
Slovenski arbiter bo sicer eden izmed petih članov arbitražnega sodišča, ki bo odločalo o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško. Enega bo imenovala še Hrvaška, tri pa bosta državi izbrali s seznama kandidatov, uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo predstavila Evropska komisija.

'Sekolec je odličen kandidat'
Mediji so o prijavi Jerneja Sokolca pisali, preden je to potrdilo tudi ministrstvo za pravosodje. Sekolec je trenutno podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in član stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu. Tako nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude kot pomorski pravnik Marko Pavliha sta ga označila za odličnega kandidata.

Udetu se zdi najpomembneje, da Sekolcu v slovenskem prostoru nihče ne more pripisati kakršnih koli političnih ozadij ali ga drugače osebno diskreditirati. Čeprav nekateri opozarjajo, da Sekolec ni strokovnjak za pomorsko pravo, pa Pavliha odgovarja, da ima "vse druge vrline in veščine, ki so morda še pomembnejše za vplivno delovanje v arbitraži, zlasti izjemen mednarodni ugled, ki bo še kako pomemben v razmerju do drugih arbitrov".

SNS Sekolca podpira
Zmago Jelinčič je zatrdil, da bodo Sekolca podprli, vendar pa meni, da slovenska vlada, ki arbitra izbira, "sploh nima pojma, kaj arbitraža je", in pojasnil, da v nasprotnem primeru "sporazuma o arbitraži ne bi prevajala kot arbitražni sporazum." Ob tem je dodal, da hrvaška stran takih napak ne dela.

Prav tako meni, da je pri izbiri našega arbitra preveč poudarjeno "vrhunsko znanje angleškega jezika", ki ne bi smel biti glavni "adut" Slovenije, ampak poznavanje mednarodnega prava in zgodovinskih dejstev.

Naslednji korak, ki bi ga Slovenija po njegovem mnenju morala storiti, je določitev predmeta spora, saj "govorjenje o Piranskem zalivu kaže popolno neznanje in nepoznavanje mednarodnopravnih dejstev in dokumentov ter da je Slovenija nasedla Hrvaški, ki nam kaže grm, da ne vidimo gozda".

Če želi Slovenija zmagati v sporu, bi moral biti predmet spora opredeljen kot "meja med subjekti mednarodnega prava (slovenskih dežel), ki so pod vodstvom narodnega sveta 1. decembra 1918 vstopile v južnoslovansko kraljevino s preostalim teritorijem te države, vključno mejo med županijo Zala in županijo varaždinsko na reki Dravi, kakor jo je opredelil sporazum v Trianonu leta 1920", je prepričan predsednik SNS-a, ki ob tem dodaja, da so glede na to, da arbitraža tehta le mednarodnopravno relevantna dejstva, drugih pa ne, republiške in občinske meje ter dogovori med posameznimi funkcionarji nepomembni.

SDS bi počakal do predčasnih volitev
Se pa predvsem v opoziciji slišijo drugi zadržki, saj je SDS prepričan, da bi morali arbitra izbirati po predčasnih volitvah. A evropski poslanec in član LDS-a Jelko Kacin poudarja, da je treba arbitre izbrati v mesecu dni po podpisu pogodbe o pristopu Hrvaške k Evropski uniji, kar naj bi se zgodilo konec leta. Z odlašanjem bi tako tvegali, da zamudimo rok, dodaja.

Na Hrvaškem postopkov izbire še ni
Nasprotno pa na Hrvaškem postopkov še niso začeli, do zdaj so izbrali le svojo zastopnico pred arbitražnim sodiščem (svojo je izbrala tudi Slovenija.) Reški Novi list piše le, da bo hrvaškega arbitra izbrala vlada in ga torej ne bodo izbirali prek javnih razpisov.

Odločitev o imenu pa naj bi sprejeli tik pred začetkom arbitražnega postopka. Vladni izbiri pa ne bi nasprotovali niti v največji opozicijski stranki SDP, kjer izpostavljajo le, da mora vlada pri tem spoštovati merila kvalificiranosti, je za Radio Slovenija poročala Nataša Prislan Culiberg.