Tožbo Slovenije proti Hrvaški bo obravnaval veliki senat Sodišča EU-ja. Generalni pravobranilec EU-ja, pristojen za ta primer, je nekdanji estonski vrhovni sodnik Priit Pikamäe. Prav tako je s spletne strani sodišča razvidno, da bo obravnava potekala v hrvaškem jeziku pred velikim senatom. Postopek v skladu s poslovnikom sodišča namreč vedno poteka v jeziku tožene države.

Sodišče EU-ja v velikem senatu, ki ga sestavlja 15 sodnikov, odloča, če to zahteva država članica ali institucija, ki je stranka v postopku, in v zadevah, ki so zelo zapletene in pomembne, še piše na spletnih straneh sodišča. Imena sodnikov, ki bodo tvorili veliki senat, bodo sporočena na dan obravnave, so sporočili s sodišča.

So meje med državami stvar mednarodnega ali evropskega prava?

Sodišče EU-ja bo na ustni obravnavi presojalo tudi hrvaške ugovore v zvezi s tem, da Sodišče EU-ja glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško ni pristojno razsojati, ker so meje med državami stvar mednarodnega, ne pa evropskega prava. Slovenija je to že v februarskem odgovoru Sodišču EU-ja zavrnila in vztrajala, da Hrvaška s tem, ko ne priznava arbitražne razsodbe o meji, konkretno krši evropska pravila in politike. Sama arbitražna razsodba pa za Slovenijo ni več vprašanje, ampak dejstvo, ki ga sodišče mora upoštevati.

Tudi po razpisu ustne obravnave za 8. julij so z zunanjega ministrstva za Slovensko tiskovno agencijo sporočili, da bo "Slovenija na razpravi argumentirano ponovila svoje stališče, da je končna razsodba arbitražnega sodišča o meji mednarodnopravno veljavna in zavezujoča".

"Hrvaška z zavračanjem meje, kakor je določena z razsodbo, preprečuje Sloveniji izvajanje EU prava na določenih delih slovenskega ozemlja. Zato je Slovenija vložila tožbo proti Hrvaški na Sodišču EU-ja," so zatrdili.

Sodišče je sicer povzetek tožbe Slovenije, ki jo je julija lani proti Hrvaški vložila po 259. členu pogodbe o delovanju Evropske unije, objavilo novembra lani. Slovenija sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Hrvaška kršila 2. in 4. člen pogodbe EU-ja, ki govorita o spoštovanju vladavine prave in o lojalnem sodelovanju med članicami unije. Prav tako Slovenija Hrvaški očita kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.

Pričakovalo se je sicer, da bo generalni pravobranilec EU-ja še pred razpisom ustne obravnave objavil mnenje o hrvaških ugovorih glede pristojnosti, a vsaj iz javno objavljene dokumentacije sodišča to ni razvidno. Tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu tega podatka še nimajo.

Šele po odločitvi sodišča glede dopustnosti tožbe bo na vrsti vsebinska obravnava glede tožbenih zahtevkov Slovenije, če se bo sodišče seveda razglasilo za pristojno. Lahko se sicer odloči tudi, da združi končno odločitev glede pristojnosti z vsebinsko obravnavo.

Če torej sodišče ne bo prisluhnilo hrvaškemu ugovoru, bo potem ponovno pozvalo Hrvaško, naj se izreče glede tožbenih zahtevkov Slovenije. Temu so se v Zagrebu z ugovorom glede pristojnosti za zdaj izognili. Potem naj bi imela Slovenija pravico do replike, Hrvaška pa nato še pravico do duplike. Roke za to bo sodišče še določilo, a običajno imajo stranke za to na voljo po dva meseca. Temu naj bi sledil še ustni del postopka, nato pa končno stališče pravobranilca in na koncu sodba. Kdaj naj bi se postopek zaključil, je težko napovedovati, a zagotovo to še ne bo letos.

Slovenija sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Hrvaška kršila člena 2 in 4 pogodbe EU-ja, uredbo o skupni ribiški politiki, schengenska pravila o gibanju oseb prek meja ter direktivo o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje.

EK: Nismo stranka v postopku

V tiskovni službi Evropske komisije pa so na vprašanje, ali bo na obravnavi kakor koli sodelovala tudi komisija, odgovorili, da Evropska komisija ni stranka v postopku, a je kot vselej pripravljena sodelovati s sodiščem in predložiti kakršen koli prispevek, če bi bilo treba.

Plenković: Sodišče za Hrvaško ni pristojno v postopku arbitraže

Hrvaški premier Andrej Plenković je v San Sebastianu po objavi datuma ustne obravnave glede dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe ponovil stališče, da za Hrvaško Sodišče EU-ja ni pristojno v tem sporu.

"Naše stališče je od začetka jasno. Mi ne vidimo, kje je pristojnost evropskega sodišča v tem sporu," je odgovoril hrvaški premier na vprašanje, kaj pričakuje od ustne obravnave v Luksemburgu. Na vprašanje, kdo bo Hrvaško zastopal na ustni obravnavi, pa je odgovoril, da imajo svoje pravne zastopnike, da ima vsaka država svojega agenta pri sodišču.

To je proces, ki ga je sprožila Slovenija pred Sodiščem EU, naše stališče je zelo jasno, povedal sem ga tudi medijem ob obisku predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja prejšnji teden v Zagrebu, je še dejal Plenkovič hrvaškim in slovenskim novinarjem v San Sebastianu, kjer se udeležuje sestanka desnosredinske evropske politične družine Evropske ljudske stranke (EPP).

"Menim, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski in sosednji državi, ki nikoli v zgodovini nista imeli kakršnih koli težav. Vse, kar nas na neki način trenutno postavlja v kontekst reševanja odprtih vprašanj, so vprašanja, ki so ostala od razpada nekdanjega SFRJ. To so vprašanja, ki se lahko rešijo z dogovorom," je ponovil že večkrat slišano stališče.

Cerar: Slovenija pripravljena na obravnavo tožbe v Luxembourgu

Slovenska stran je dobro pripravljena in se še pripravlja na obravnavo 8. julija na Sodišču Evropske unije, je v Trstu za Radio Slovenija zatrdil zunanji minister Miro Cerar. Poudaril je, da je končna razsodba arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško mednarodnopravno veljavna in zavezujoča. "To je dejstvo, ki je mednarodnopravno zavezujoče, in zdaj seveda z neizvršitvijo te odločbe mednarodnega sodišča Hrvaška pravzaprav ovira Slovenijo pri izvrševanju prava Evropske unije," je utemeljil tožbo na sodišču v Luxembourgu.

Pojasnil je še, da ostaja odločba arbitražnega sodišča zavezujoča ne glede na izid postopka v Luxembourgu in da jo je treba uveljaviti. Če bo Sodišče EU-ja pritrdilo slovenski strani in ugotovilo kršitve prava EU-ja, pa je to še dodaten argument, da mora Zagreb implementirati in izvršiti odločbo mednarodnega sodišča glede meje, je dejal Cerar. "Upam, da bo Hrvaška že pred koncem tega postopka v Luxembourgu začela implementacijo," je dodal. Po njegovem mnenju je predvsem pomembno, da se začne implementacija na kopenskem delu meje in imenuje skupna komisija. "Na morju pa je meja že zelo jasno določena," je dodal.