Po njihovih navedbah je uspešno izvrševanje državnega proračuna neizpodbitno dejstvo - v prvih štirih mesecih letos je izvrševanje celo boljše od načrtovanega. Proračunski primanjkljaj se bo letos zvišal zaradi pomoči podjetjem, ki so v večinski državni lasti, npr. Slovenskim železnicam in Novi Ljubljanski banki (NLB), čeprav je vlada obljubila nižji proračunski primanjkljaj, meni guverner in dodaja, da dokler se proračun ne bo uravnal, ni smiselno govoriti o prestrukturiranju dolgov.

Na finančnem ministrstvu medtem odgovarjajo, da so prihodki od dohodkov pravnih oseb nadpovprečni, povečujejo se prilivi DDV-ja in drugih davčnih prihodkov. Kljub višjim prilivom v proračun pa vlada ostaja trdno zavezana ciljem, določenim v programu stabilnosti, in jim uspešno sledi, navajajo na ministrstvu in dodajajo, da zaradi navedenega ocenjujejo, da bi vladi lahko uspelo celo zmanjšati primanjkljaj pod predvideno višino, ki je bila sporočena Evropski komisiji.

Dodajajo še, da je DZ potrdil prevzem obveznosti Slovenskih železnic s kar dvotretjinsko večino, ki močno presega posamezna stališča političnih strank. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da terjatve izhajajo iz obdobja med letoma 1993 in 1998, medtem ko način knjiženja terjatev še vedno ni jasen. "Ne glede na ta dejstva je vlada v programu stabilnosti ocenila, da se bo dolg sektorja države stabiliziral na višini okoli 45 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar za Slovenijo še vedno predstavlja zelo ugoden položaj v primerjavi z drugimi evropskimi državami," so zapisali na ministrstvu.

Ob vsem tem še izpostavljajo, da so bistvenega pomena za državni proračun primanjkljaj in stabilnost javnih financ ter sprejetje predvidenih strukturnih sprememb, med katerimi je ena najpomembnejših pokojninska reforma. Vlada si zato močno prizadeva prepričati državljane, da je sprejetje predlagane pokojninske reforme nujno, saj bo v nasprotnem primeru prisiljena sprejeti veliko radikalnejše ukrepe.