Mariborska nadškofija je po denacionalizaciji julija 2000 dobila vrnjen dvorec Betnava, stavbno pravico zanj pa je podelila podjetju Betnava d. o. o, ki je za nujno obnovo dvorca dobilo dva milijona evrov evropskih sredstev. Sredstva je obnovi dvorca namenilo ministrstvo za gospodarstvo.

Pred pol leta pa je ministrstvo opravilo nadzor, ki je pokazal, da niso opravili obnovitvenih del. Sledila je zahteva po vračilu denarja, ki jo je podjetje Betnava delno izpolnilo, čeprav ima zamrznjene bančne račune, je za Radio Slovenija poročala Lidija Cokan.

Betnava mora vrniti še pol milijona
Družba je ministrstvu tako že vrnila 1,5 milijona evrov, vrniti pa mora še 550.000 evrov. Preostali znesek naj bi družba Betnava vrnila do konca tega meseca oz. najpozneje do konca prihodnjega tedna, so dejali na ministrstvu za gospodarstvo.

Podjetje Betnava je junija 2007 ustanovilo šest cerkvenih uradnikov. Podjetje se je lotilo obnove objekta in za izvajalca del izbralo velenjski Vegrad. Ta je dela sicer začel, a jih, potem ko je zašel v težave, prekinil. Na ministrstvu so zato zahtevali vračilo denarja, kar je bil še dodaten udarec za podjetje, ki naj bi imelo na začetku tega leta za skoraj 10 milijonov evrov dolgov.

Podjetje dobilo dolgoročno posojilo
Iz podjetja Betnava so sporočili, da so denar dobili od mariborske nadškofije, ki jim je zagotovila dolgoročno posojilo. Se pa je konec lanskega leta spremenilo tudi lastništvo podjetja, saj ga je prevzelo pet duhovnikov iz Maribora in okolice, za dolgove pa je jamčila mariborska nadškofija.

Prenovo dvorca pa po usmeritvah tožilca iz skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala preiskuje celjska policija.

O dvorcu Betnava
Baročni dvorec Betnava se prvič omenja leta 1319 kot sedež majhne viteške družine Betnavskih (Witennaw) – fevdalnih gospodov Mariborskih oziroma Viltuških. Med bolj znanimi lastniki so bili gospodje Turjaški (1542), leta 1863, ko je škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež Lavantinske škofije iz Sv. Andraža v Maribor, pa je dvorec postal letna rezidenca lavantinskih škofov. V rokah lavantinsko-mariborskih škofov je dvorec ostal vse do druge svetovne vojne, leta 1941 pa je nemški okupator Betnavo škofiji odvzel in jo med drugim namenil za šolanje nemških učiteljev, ki so poučevali na tedanjem Spodnjem Štajerskem, je zapisano na spletni strani betnava.org.

Po drugi svetovni vojni je bil dvorec za nekaj let vrnjen škofiji, leta 1950 pa je bila Lavantinska škofija razlaščena in Betnava je postala last splošnega ljudskega premoženja. Do leta 1999 je dvorec uporabljal mariborski Agrokombinat, septembra istega leta pa je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Denacionalizacijski zahtevek za vrnitev dvorca je Nadškofija Maribor (prej Škofija Maribor) vložila že leta 1993, julija 2000 pa je bil po odločbi ministrstva za kulturo dvorec znova vrnjen nadškofiji.