Tako cene učbenikov kot delovnih zvezkov se od šole do šole razlikujejo, saj učitelji zaradi različnih pristopov učenja zahtevajo različne šolske knjige. V vsakem primeru pa so cene, po besedah Antona Medena, predsednika Zveze aktivov staršev Slovenije, previsoke.

Meden: Oskrbo z učnimi gradivi je treba optimizirati
Kot eno glavnih problematik je Meden izpostavil to, da šole zahtevajo različno število delovnih zvezkov. "Razlike so celo nekaj deset delovnih zvezkov med šolami v isti regiji," je povedal in hkrati pojasnil, da "pa se za to odločajo strokovni aktivi učiteljev, torej so to kakovostni delovni zvezki".

Na Zvezi zato menijo, da je potreben temeljit pogovor, ki bo vključeval stroko, založnike, ministrstvo, učitelje in starše, "da bomo lahko v Sloveniji oskrbo z učbeniki oziroma z učnimi gradivi nasploh optimizirali. Minister za šolstvo in šport je v ta namen imenoval delovno skupino, v katero je vključen tudi predstavnik Zveze," je navedel Meden.

Izposoja ali nakup?
Na straneh ministrstva za šolstvo in šport so zapisali, da se "starši učenk in učencev sami odločijo, ali bodo učbenik kupili ali si ga bodo izposodili na šoli. Izposojevalnino sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport, v zadnjih letih pa je bilo financiranje 100-odstotno," kar pomeni, da morajo starši otrokom kupiti le delovne zvezke. Nekoliko drugače je za dijake, kjer lahko izposojevalnina znaša največ tretjino nabavne cene učbenika.

Iz Ministrstva za šolstvo in šport so še sporočili, da je država za učbeniške sklade letos namenila 2 milijona evrov, enako vsoto pa nameravajo prispevati tudi za leto 2012. Pojasnili so, da so skladi za osnovno šolo obvezni, za srednje šole pa ne. Kljub temu si v srednjih šolah v učbeniških skladih knjige sposoja kar 90 odstotkov vseh dijakov.

Obiskali smo eno izmed knjigarn in se pozanimali o cenah učbenikov in delovnih zvezkov, hkrati pa tudi o tem, koliko staršev se še odloča za nakup učbenikov. Prodajalka nam je povedala, da se zelo redki tisti, ki se odločijo za nakup učbenika, saj si jih raje izposodijo v šolah. Vseeno smo se odločili preveriti, koliko bi morali plačati tisti, ki bi se odločili za nakup vseh učbenikov in delovnih zvezkov, in koliko tisti, ki bi kupili zgolj delovne zvezke oz. tiste učbenike, ki jih šolski učbeniški sklad nima.

Osnovnih in srednjih šol v Sloveniji je veliko, zato smo, zgolj za oris razmer, izbrali osnovno šolo na Dolenjskem in srednjo šolo v Ljubljani. Upoštevati je seveda treba, da ima vsaka šola svoj seznam knjig in potrebščin, zato se tudi cene med sabo lahko razlikujejo. Prav tako, predvsem v srednjih šolah, nekatere učbenike dijaki uporabljajo dve leti ali več, knjige prehajajo iz roda v rod, včasih pa se dijaki enostavno ne odločijo za nakup učbenika in si ga izposojajo v knjižnici ali pri sovrstnikih.

Cene učbenikov delno ureja vlada
Problem dragih učbenikov in delovnih zvezkov vsekakor ostaja. Glede samih cen je predsednik Zveze aktivov staršev pojasnil, da jih delno ureja vlada, in sicer na podlagi zakona o kontroli cen, vendar uredba o oblikovanju cen učbenikov velja le za ceno učbenika, "ki ga s sklepom potrdi pristojni strokovni svet in je edini učbenik za posamezen predmet oziroma strokovni modul v nekem razredu, letniku ali programu". Iz Ministrstva za šolstvo in šport pa so sporočili, da ostale cene določa trg.

Kot je še pojasnil, tema učbenikov na Zvezi ostaja odprta. Razmišljajo predvsem o tem, kako najti skupni jezik z vsemi akterji na tem področju, da bi prišli do kakovostnih učnih gradiv za primerno ceno. Tudi ministrstvo si prizadeva, da bi ublažili finančno breme staršev, zato namenja sredstva za zagotovitev brezplačne izposoje učbenikov, spodbujanja zmanjševanja uporabe delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv ter s tem povezanih stroškov.

"Založbe učbeniških skladov niso vesele"
Starši lahko veliko prihranijo z učbeniškimi skladi, ki pa jih založbe po besedah Medena niso najbolj vesele, saj gre za "gospodarske družbe, ki pričakujejo od svojega dela tudi dobiček." Ceni učbenikov in delovnih zvezkov je treba prišteti še ceno preostalih šolskih potrebščin, ki jih šolar potrebuje: torbe, peresnice, pisala in zvezke.

Nekateri so lahko za pomoč zaprosili dobrodelne organizacije, ki skrbijo za zbiranje šolskih potrebščin ali nakup določenih šolskih knjig. Iz Škofijske karitas so sporočili, da so letos delovne zvezke podarili kar 600 osnovnošolcem. Tisti, ki vseh potrebnih knjig morda še vedno nimajo, pa lahko obiščejo sejem rabljenih učbenikov, ki bo tudi letos potekal 3. in 4. septembra v ljubljanskih Križankah in tako prihranijo '"kakšen evro ali dva".