Po zanesljivih informacijah smo izvedeli, da se pri nekaterih posameznikih, ki so razkriti poimensko na seznamu Supervizorja o avtorskih honorarjih, številke ne ujemajo. V znesek, ki je predstavljen kot honorarna izplačila, so bili zajeti tudi prejemki, ki so jih posamezniki dobili kot del plače: npr. regresi, jubilejne nagrade, poplačilo potnih stroškov s potnim nalogom ipd.

To potrjujejo ugotovitve fakultete za upravo. "Fakulteta za upravo je za svoje zaposlene primerjala podatke, ki so navedeni v Supervizorju, s podatki iz lastne računovodske evidence in ugotovila, da so se v aplikaciji Supervizor med nakazili fakultete za upravo znašla tudi izplačila naslednjih dohodkov: neto plača, plačna nesorazmerja, regres za letni dopust, jubilejna nagrada in povrnitev potnih stroškov. V Supervizorju torej niso navedeni le honorarji po pogodbah o delu," so zapisali v odgovoru za MMC.

Zato nas je zanimalo, kakšno metodologijo so na KPK-ju pravzaprav uporabili pri pridobivanju podatkov, ki so jih pozneje objavili. Na komisiji so pojasnili, da so uporabili podatke, ki so jih pridobili od uprave za javna plačila (UJP), v to pa so bila zajeta izplačila, ki so bila statistično označena ali knjižena kot izplačilo po avtorski, podjemni ali sorodni pogodbi ali ki so bila v namenu označena kot izplačila po avtorski, podjemni ali sorodni pogodbi.

Pri tem pa priznavajo, da podatki izvirajo iz transakcij, ki jih izplačevalci označujejo po svojem preudarku in da so se v zajemu lahko znašli tudi podatki, ki načeloma tja ne sodijo. "Mogoče je, da je vključeno še kakšno plačilo, pri katerem je izplačevalec transakcijo napačno označil, vendar to ni zelo verjetno. Kot rečeno je točnost podatkov odvisna od tega, kako je izplačevalec to označil. Komisija do zdaj še od nikogar ni prejela obvestila o tem, da smo kakšen podatek interpretirali napačno," so zapisali.

Klemenčič se je objavi odpovedal
Prav pri tem pa po mnenju nekdanje informacijske pooblaščenke in zdaj odvetnice Nataše Pirc Musar - v imenu Univerze v Ljubljani je od urada informacijskega pooblaščenca že zahtevala inšpekcijski pregled KPK-ja - nastane težava.

Pojasnila je, da v javnem sektorju ni jasnega dogovora o tem, kako posamezna izplačila označevati, zato lahko posamezni izplačevalci napačno označijo transakcije, te pa se nato znajdejo v javnih bazah, čeprav tam nimajo česa početi. Zato se ji zdi analiza podatkov tako pomembna in prav zaradi tega, ker šifranti plačil niso jasno določeni, se po njenih besedah prejšnji predsednik KPK-ja Goran Klemenčič za objavo takšnih podatkov ni odločil.

KPK ima na spletni strani tudi opozorilo, ki se glasi tako: "Podatki se lahko brez opozorila spremenijo tudi za nazaj v primeru, da se zaradi povezav na dodatne vire podatkov ugotovi, da čiščenje podatkov o plačah in odtegljajih od plač ni bilo izvedeno popolno oz. je bilo izvedeno preveč učinkovito." Jih to torej česar koli opraviči? Ničesar, je prepričana Pirc Musarjeva. "Saj niso Mercator," je cinično pristavila. Državni organi delujejo na podlagi zaupanja državljanov in si ne morejo privoščiti objavljanja podatkov, ki so neresnični, je opozorila.

Bodo torej na KPK-ju še enkrat šli čez podatke, jih preverili in revidirali? "Podatki so bili preverjeni," so bili jedrnati.

Nevarna poteza KPK-ja
Po naših podatkih so se napačni zneski honorarjev pri posameznikih sicer pojavili predvsem lani, zato nas je zanimalo tudi, ali so bile kakšne spremembe pri pridobivanju podatkov za leto 2014 v primerjavi s preteklimi leti. Na to so na KPK-ju odgovorili, da je bil lani izveden prehod na sistem plačil SEPA, zaradi česar bi se lahko pojavile težave pri označevanju plačil. Znova torej težava, ki jo izpostavlja odvetnica univerze.

A tu se njena kritika KPK-ja ne konča. Ponovila je, da baza podatkov v Supervizorju nima podlage v nobenem zakonu in je zaradi tega nezakonita. Priznala je sicer, da tudi če bi se presejali ti podatki, ki za objavo niso primerni, se agregatna številka ne bi precej spremenila in je njihova zahteva po pregledu in umiku določenih podatkov res tehnične narave. A to po njenem mnenju sploh ni bistveno. Bistveno je, da so se brez potrebne analize objavili podatki, ki se ne bi smeli, kar predstavlja nevaren precedens, je še poudarila.

Na KPK-ju so zavrnili tudi navedbe Pirc Musarjeve, da so nezakonito objavili podatke, ki bi jih UJP lahko hranil največ 10 let. "Trditve ne držijo. Komisija je podatke o transakcijah od Uprave RS za javna plačila pridobila pred prvo predstavitvijo aplikacije Supervizor v letu 2011. Komisija teh podatkov za namen objave ni ponovno pridobivala (razen za leta 2013 in 2014)," so še pojasnili in dodali, da poteka tudi sistemska preiskava, dodatnih informacij o revizijah fakultet do konca preiskave ne morejo posredovati.

Na Računskem sodišču so nam ob tem pojasnili, da niti v preteklosti niti zdaj ne izvajajo samostojne revizije avtorskih honorarjev na fakultetah.

Bodo začele padati tožbe?
Želeli smo pridobiti tudi plat zgodbe nekaterih posameznikov, ki jih objava neposredno zadeva, a se nihče ni želel izpostaviti. Smo pa popolnoma neuradno izvedeli, da nekateri že razmišljajo o tožbah proti KPK-ju. Zgodba je torej vse prej kot končana.