Po predlaganih spremembah bi referendum lahko zahtevalo samo še 40 tisoč volivcev, pri čemer bi bila za njegovo veljavnost predpisana najmanj 35-odstotna udeležba. Spremenjena ureditev pa ne bi dovolila referendumov o človekovih pravicah, zakonih fiskalne narave in zakonih s protiustavnimi posledicami.

Da so omejitve pri predlagateljih referendumov nujne, stroka opozarja že dalj časa. Ob predlaganih spremembah je tako ustavni pravnik Igor Kaučič dejal, da bi bil zanj velik uspeh, če bi dosegli konsenz in vrnili referendum tistemu, ki mu je tudi namenjen, torej volivcem.

Bolj zadržan pa je glede drugih predlaganih sprememb. Opozarja namreč, da je skoraj vsak drugi zakon fiskalne narave, zato je nujno najprej bolj konkretno določiti, kateri zakoni niso primerni za referendumsko odločanje. Tudi Franc Grad ima podoben pomislek, saj meni, da bi s tako načelno prepovedjo sive lase povzročili predvsem ustavnemu sodišču, ki bi potem o posameznih pobudah odločalo.

Po mnenju Cirila Ribičiča pa bi bila najučinkovitejša omejitev referendumov določitev kvoruma, pri čemer bi morali poiskati odgovor na vprašanje "Kakšno večino je treba doseči, da se lahko preglasuje državni zbor". Ivan Kristan se s tem strinja, zato bi določil kar 50-odstotni kvorum, s čimer bi po njegovem mnenju okrepili politično odgovornost državnega zbora.

Predlagane spremembe referendumske ureditve bodo člani ustavne komisiji prvič obravnavali prihodnji četrtek. Za zdaj imajo predlagane spremembe zadostno podporo pri političnih strankah, saj jim nasprotujejo le v NSi-ju. Ti bi spremembe podprli, le če bi vsebovale določbo, po kateri bi bilo za začetek postopka za referendum v prvem tednu treba zbrati 10 tisoč overjenih podpisov namesto sedanjih 2500.