Vlada si je namreč zadala cilj, da do leta 2012 posebno pozornost nameni dvigu pismenosti slovenskega prebivalstva na primerljivo raven najbolj razvitih držav EU-ja. Cilj je izboljšati raven vseh vrst pismenosti pri državljanih.

Raziskava pismenosti odraslih iz leta 1998, ki je bila del mednarodne raziskave pismenosti odraslih, je pokazala, da od 65 do 70 odstotkov odraslih Slovencev nima zadostnega znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil, obrazci in slikovno prikazani podatki, ter za uporabo računskih operacij v vsakdanjih okoliščinah. Slovenija se je pred devetimi leti glede ravni funkcionalne pismenosti odraslih znašla na dnu lestvice držav, ki so bile vključene v raziskavo.

Različni cilji za različna življenjska obdobja
Strategija predvideva različne cilje za različna življenjska obdobja, to je razvijati družinsko in naraščajočo pismenost pri predšolskih otrocih, temeljne zmožnosti branja, pisanja in računanja v prvih letih šolanja in pozitiven odnos do pismenosti.

Kot je pojasnila predsednica komisije za pripravo strategije Sonja Pečjak s Filozofske fakultete, je namen strategije nadgrajevati razvijanje pismenosti v višjih razredih osnovne in srednje šole, pri študentih spodbujati nadaljnje razvijanje in nadgrajevanje vseh vrst pismenosti ter spodbuditi razvoj in rabo pismenosti pri odraslih. Pečjakova meni, da bi bilo za dosego tega cilja najprej treba izvesti široko kampanjo za promocijo pismenosti.

Minister za šolstvo Milan Zver je strategijo že potrdil za šolsko področje in se tu že izvaja, ministrstvo pa bo zagotovilo tudi sredstva za izvajanje dejavnosti na podorčju vseživljenjskega učenja.

Do leta 2012 desetletje pismenosti
Čeprav nepismenost v svetu upada, so se Združeni narodi leta 2003 odločili razglasiti desetlejtje pismenosti, ki se bo izteklo leta 2012, v tem času pa si skupaj z Unescom in Mednarodnim bralnim društvom prizadevajo za širjenje pismenosti, še posebej med dekleti in ženskami.