Če bi se vsi držali dogovora, kazni ne bi potrebovali, a je žal vedno nekaj takšnih, ki jim ni do dogovora, opozarja Bojan Žlender. Foto: MMC RTV SLO
Če bi se vsi držali dogovora, kazni ne bi potrebovali, a je žal vedno nekaj takšnih, ki jim ni do dogovora, opozarja Bojan Žlender. Foto: MMC RTV SLO

Že dolgo sanjam, da bi tako kot v severni Evropi obsojali soseda, ker je domov pridivjal ali se pripeljal pijan, in ne, da se nam zdi revež, ker bo moral plačati 950 evrov kazni in bo še brez vozniške.

Bojan Žlender
Žlender o kulturi slovenskih voznikov

Po besedah predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je naloga preventive v tem, da spodbuja varno vedenje, represivni ukrepi pa morajo zadeti vse, ki o tem nočejo slišati. Kazen je smiselna, če zaboli dovolj, da se zraven ne smejimo, se zgodi takoj po dejanju in če dosledno doleti vse kršitelje, je še dejal.

Kot zgled med evropskim državami je navedel Francijo, kjer so v zelo kratkem času naredili red, ko so dvignili kazni in začeli nadzirati vedenje voznikov.

Poleg neprimernega ravnanja voznikov je med razlogi za veliko število mrtvih na cestah navedel tudi zasedenost cest s tovornjaki in vse večje število motornih koles.

"Mrtvih ne smemo načrtovati"
Žlender je povedal nekaj besed tudi o cilju Sveta, Viziji 0, v skladu s katero bi se število mrtvih na naših cestah zmanjšalo na nič. Glede uresničljivosti tega cilja je pojasnil, da so ga postavili tako visoko, ker v preventivi ne gre iskati delnih rešitev. Če bi se trudili za zmanjšanje števila mrtvih le za 10 ali 50 odstotkov, bi to pomenilo, da načrtujemo mrtve, meni Žlender.

Kot primer ravnanja v skladu z vizijo je navedel izolsko bolnišnico, kjer že ob rojstvu vsakega novorojenčka osebje straše seznani s tem, kako poskrbeti za njegovo varnost pri vožnji.

Zaposlene v preventivi lahko preštejemo na prste ene roke
Ob tem je Bojan Žlender opozoril tudi, da je v Evropi skupno okoli tri tisoč zaposlenih na področju preventive v cestnem prometu, medtem ko jih v Sloveniji lahko preštejemo na prste ene roke. Svoje delo je opisal kot paleto, ki obsega vse od iskanja učinkovitih sporočil za različne skupine udeležencev v prometu, priprave gradiv in sodelovanja z drugimi strokami do resnih analiz in raziskav.

Kakšni vozniki smo Slovenci?
Glede navad slovenskih voznikov je Žlender dejal, da ne odstopajo od povprečja in da je iz tujine redko slišati pritožbe. Težava pa nastane, ko je treba znanje in zbranost uporabiti na povsem vsakdanjih vožnjah. Vsem voznikom je na srce položil, naj vedno vozijo z nekaj "rezerve", da omejitev hitrosti ne pomeni, da moramo voziti natanko toliko ali več kot predvideva omejitev, temveč lahko tudi manj, in naj ne pozabijo na varnostno razdaljo. Že vrabci pa seveda čivkajo, da alkohol, mamila in volan ne gredo skupaj.

Ko gre na cesto sam ...
O sebi je Žlender povedal, da meni, da je relativno miren voznik, ki skuša uporabiti vsaj del tega, kar svetuje drugim. V 35 letih vozniškega izpita je seveda zbral tudi nekaj zvite pločevine, dvakrat celo po lastni krivdi, a k sreči poškodovanih ni bilo.

E. S.

Že dolgo sanjam, da bi tako kot v severni Evropi obsojali soseda, ker je domov pridivjal ali se pripeljal pijan, in ne, da se nam zdi revež, ker bo moral plačati 950 evrov kazni in bo še brez vozniške.

Bojan Žlender
Žlender o kulturi slovenskih voznikov