V javnosti se zadnje čase znova govori o eksploziji bombe, ki sta jo septembra leta 1979 v muzeju v Velikovcu na avstrijskem Koroškem nastavila Slovenec in Slovenka Luka Vidmar (ta je v atentatu izgubil nogo) in Marina Blaj. Oba sta bila po dogodku aretirana in obsojena, o samem ozadju oz. organizatorjih napada pa so se po besedah Kosa v medijih pojavljale različne interpreatcije in teorije, ki pa še do danes niso dokazane.

Pojavilo se je več teorij o organizaciji napada
"Bomba je bila velik medijski dogodek, ki je imel več faz. Sprva je sum padel na manjšino, češ da so napad organizirali manjšinski krogi. Ko pa je postalo jasno, da sta bombo nstavila Slovenec in Slovenka, so se v medijih pojavile številne teorije," je za MMC povedal Kos, ki je takrat za RTV Slovenija poročal o odzivih koroške politike, medijev in koroških Slovencev.

"Med močnejšimi teorijami je bila ta, da za napadom stoji jugoslovanska Udba. Drugi pa so bili še vedno mnenja, da je napad povezan z ekstrmnimi levimi silami znotraj manjšine," je dejal naš sogovornik in dodal, da je bil dogodek potem, ko sta bila povzročitelja odkrita, preiskava pa ni prinesla konkretnih dokazov o samem organizatorju napada, relativno hitro pozabljen.

Preiskava ni prinesla sklepa
"Neke dokončne rešitve dogodka ni bilo. Glede dokazov o organizatorjih napada vse do danes v Avstriji ni bilo nič napisanega. Vse je ostalo na nekem nivoju zaključkov, do katerih so prišli mediji sami, vendar brez konkretnih dokazov," pravi Kos.

Teorija o nevarnosti z juga dobila politični naboj
Kos se po dogodku spominja izrazito negativnih odzivov v Avstriji. "Protesti in zgražanje so prišli z vseh strani, kar je posledično pomenilo zaostritev odnosa do Jugoslavije in manjšine. Teorija o nevarnosti z juga je dobila še dodaten politični naboj," je povedal Kos.

"Kratko so potegnili" koroški Slovenci
Po njegovih besedah so koroški Slovenci iz tega dogodka "potegnili najslabše". "Že prej so bili tarča obtožb, da so podaljšana roka Jugoslavije, kar seveda ni bilo res. Tisti, ki so govorili, da se Jugoslavija interesno, politično steguje po Koroški, so dobili nov zagon, oporo v tem dogodku," je dejal Kos in dodal, da so manjšini odrekali avtohtonost in še okrepilli protijugoslovansko oz. protimanjšinsko politiko ter avstrijsko javnost skušali prepričati, da z juga res prihaja nevarnost. "To je bil velik udarec za manjšino, ki pa očitno s tem ni imela nič," je dodal.

Izkrivljati resnico bi bilo neumno
Kot poročevalec ni čutil nobenih pritiskov. "Nikoli mi ni nihče iz Slovenije dirigiral, kako poročati. To bi bilo tudi neumno, saj je Avstrija oz. Koroška preblizu in je bilo tudi v Sloveniji mogoče spremljati avstrijske časopise, medije. Nikoli ni bilo mogoče govoriti nič drugega kot resnico," je sklenil za MMC.

Janša vpletenost v napad očital Ertlu
Na bombni napad v Velikovcu iz leta 1979 je spomnil predsednik SDS-a Janez Janša, ki je v torek v DZ-ju, ko so poslanci odločali o predlogu ustavne obtožbe zoper predsednika, Danila Türka javno vprašal, kaj ve o atentatu, saj je kmalu zatem postal najvišji funkcionar, pristojen za avstrijsko Koroško in našo manjšino. Po Janševih besedah bi bila potrebna temeljita mednarodna preiskava tega primera. Dodal je, da je bila mogoče motiv za odlikovanje Tomaža Ertla akcija Velikovec, ne pa akcija Sever.

Predsednik Türk pa je že dejal, da je bil takrat ob dogodku osupel, "tako kot mnogi drugi ljudje pri nas". Tako kot ozadja dogodka ni poznal takrat, mu to ni znano tudi danes, je še ponovil.