Vasle bo postal peti guverner slovenske centralne banke, na položaju bo nasledil Boštjana Jazbeca, ki je konec aprila odšel na drugo delovno mesto.

Vasle je bil dolgoletni direktor Umarja in je sodeloval pri vseh ključnih ekonomskih izzivih v zadnjih 15 letih v Sloveniji. Koordiniral in izpeljal je nekaj ključnih projektov s področja razvojnih politik, znaten del svojega časa pa je namenil analizi ekonomskih tveganj.

Sodeloval je z vsemi ključnimi organi v Sloveniji in mednarodnimi institucijami, s katerimi se sicer srečuje Banka Slovenije, in je dobro seznanjen s pomembnimi deli mednarodnih dejavnosti centralne banke, so v kabinetu predsednika republike Boruta Pahorja utemeljili njegovo kandidaturo.

Podporo Vasletu so v predstavitvi poslanskih stališč pred glasovanjem jasno izrazili v poslanskih skupinah SMC-ja, SAB-a in DeSUS-u, v Levici pa so napovedali, da bodo glasovali proti. Razlogov za to je po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca več. Vasle se je po njegovih besedah postavil v vrsto guvernerjev, ki so soodgovorni za bančno krizo in ki v sanaciji ne vidijo težave, na gospodarstvo gleda zgolj z vidika kapitala in nima izkušenj v bančništvu.

V preostalih poslanskih skupinah stališča na seji DZ-ja niso predstavili, tako da je bil izid glasovanja vse do konca negotov.

Vasle, ki je trenutno še zaposlen na Umarju, bo moral prekiniti trenutno delovno razmerje, svet Banke Slovenije pa se bo moral s tem dejstvom seznaniti. Na Umarju so za STA povedali, da se bo to najverjetneje zgodilo v nekaj dneh.

Slovenija je tako po Francu Arharju, Mitji Gaspariju, Marku Kranjcu in Jazbecu dobila petega guvernerja Banke Slovenije.

Poleg Vasleta so se na ponovljeni razpis za guvernerja prijavili še štirje kandidati - Jože Damijan, Igor Masten, Tomaž Toplak in Eva Lorenčič.

Purič bo nadomestil Bandellija

Kandidat za novega ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič je s 45 glasovi za in 30 proti dobil dovolj podpore za imenovanje.

Kot je poslancem dejal premier Marjan Šarec, je "pred njim zahtevna naloga, to je izrazit napredek pri črpanju evropskih sredstev". Puriča je za novega kohezijskega ministra predlagal SAB po tem, ko je moral zaradi očitkov o neprimerni komunikaciji in slabem delu odstopiti dozdajšnji minister Marko Bandelli. "Izbiri SAB-a sem sledil tudi zaradi Puričevega zagotovila, da bo delal zavzeto, da bo delo na ministrstvu teklo," je dejal Šarec.

Da je Purič primeren kandidat za ministra, so se strinjali v vseh koalicijskih strankah. "SAB je izbral najboljšega mogočega kandidata, ki je bil ta izziv pripravljen sprejeti," je dejal Darij Krajčič (LMŠ). Spomnil je na predstavitev pred člani odborov DZ-ja za zadeve EU-ja in gospodarstvo, kjer je Purič povzel ključne ukrepe, ki po oceni poslancev LMŠ-ja pomenijo pot v pravo smer k izboljšanju učinkovitosti tekoče kohezijske politike in dajejo dobro podlago tudi za novo finančno perspektivo.

Suzana Lep Šimenko (SDS) je Puriču očitala, da ni strokovnjak s področja evropskih sredstev. "O tem na predstavitvi pred odboroma ni prepričal," je dejala in opozorila, da je bila njegova predstavitev skopa, odgovori pa izredno splošni. Res se zaveda težav z informacijskim sistemom službe vlade za razvoj, a to je naloga, ki bi morala biti po njenem mnenju že opravljena.

Maša Kociper (SAB) se je strinjala, da Purič ni strokovnjak za kohezijo in razvoj, prav tako ne za črpanje evropskih sredstev. "Je pa velik strokovnjak za menedžment kadrov in doktor znanosti s področja organizacijskih ved. In ravno to se nam zdi pomembno," je pojasnila izbiro SAB-a.

V poslanskih skupinah NSi-ja in SNS-a svojega stališča do kandidata niso predstavili, v Levici pa so se pri glasovanju vzdržali. Kot je dejala Nataša Sukič, je na zaslišanju pred pristojnima odboroma DZ-ja pokazal nekaj razumevanja za razvojne probleme Slovenije, zaradi česar mu ne bodo nasprotovali, "vendar pa ni podal jasne vizije in predlogov za njihovo reševanje, zato ga tudi podpreti ne moremo".