»Znanje brajeve pisave prispeva k bolj samostojnemu in bolj neodvisnemu življenju, k večji komunikacijski neodvisnosti, neposredno razbremeni družino in okolje, omogoči branje literature in pridobivanje najrazličnejših informacij,« pomen Braillove pisave, v slovenskem jeziku imenovane tudi brajeva pisava oz. brajica, opisujejo v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.
ZGODOVINA BRAILLOVE PISAVE:
Braillov sistem temelji na podlagi metode komunikacije, ki jo je sprva razvil Charles Barbier. S tem je želel ustreči Napoleonu, ki se je zavzemal za vzpostavitev komunikacije, s katero bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila brez svetlobe. Barbierov sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti, zato ga je vojska kmalu preklicala. Leta 1821 je Barbier obiskal Nacionalni inštitut za slepe v Parizu, kjer je srečal Louisa Brailla. Ta je ugotovil vzrok neuspeha pisave: težava je bila v človeškem prstu, ki ne more razbrati znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko. Braille je predlagal rešitev - uporabiti celico s šestimi luknjicami (Braillovo celico), ki je za komunikacijo slepih pomenila pravo revolucijo.
Z znanjem brajice se slepi polnejše vključijo v socialno življenje
Učenje brajice gotovo ni lahka naloga. V Sloveniji se je je mogoče naučiti v okviru posebnih socialnih programov in storitev, posebej prirejenih za slepe in slabovidne, ki jih v okviru zveze izvajajo medobčinska društva slepih in slabovidnih Slovenije. Omenjene programe sestavlja tudi projekt »Opismenjevanje odraslih slepih in slabovidnih v brajevi pisavi«. Kot so za MMC dejali v zvezi, je njegov cilj omogočiti slepim, da se naučijo pisne komunikacije, »ki je pogoj za polnejšo vključenost v socialno življenje in večjo kvaliteto življenja«.
Na ta način se slepi in slabovidni družijo s sebi enakimi in uveljavljajo skupne interese, ki temeljijo na isti vrsti invalidnosti. »Posameznik se prek programa identificira s skupino in aktivno ukvarja z lastnim položajem. S tem razvija tudi pozitivna stališča do sebe in družbe ter sodeluje pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju odločitev,« pravijo v ZDSSS-ju. Ob tem so za našo spletno stran izrazili obžalovanje, da jim pri izvajanju programov ne pomagajo ne država ne lokalne skupnosti ne druge invalidske ali humanitarne organizacije.
ZNAČILNOSTI BRAILLOVE PISAVE:
Sistem Braillove pisave temelji na različnih razporeditvah luknjic. Vsaka Braillova celica je sestavljena iz kombinacij šestih luknjic, razporejenih v liku pravokotnika. V pravokotniku so vodoravno dve luknjici, navpično pa tri. S to kombinacijo je mogoče narediti 64 (2^6) črk. Vsaka kombinacija ima svoje ime in predstavlja določeno črko, odvisno od položaja luknjic. Luknjice so po pravilu, v celici, indeksirane tako, da je v zgornjem levem kotu luknjica 1, vse do spodaj levo, kjer je 3; na desni strani pa je na vrhu 4, spodaj pa 6.
In čeprav noben tehnični pripomoček slepemu ne more vrniti izgube vida, lahko pozitivno pripomore pri njegovem samostojnem življenju in pri premagovanju komunikacijskih, informacijskih in gibalnih ovir. »Sprva so bili glavni tehnični pripomočki bela palica, brajeva tablica za pisanje, brajev papir in mehanski brajevi pisalni stroji. Z razvojem tehnike so se izpopolnjevali tudi pripomočki za slepe in dosegli nesluten razvoj v sodobni elektroniki in računalništvu,« lepšo stran dandanašnjega življenja slepih opisujejo v zvezi.
Računalniška oprema za brajico težko dostopna
Prilagojena informacijska tehnologija za slepe in slabovidne, razvoj komunikacijskih možnosti in splošna informatizacija namreč ponujajo veliko priložnosti za povečanje informacijske neodvisnosti ljudi z okvaro vida. Za slepe ima uporaba informacijske tehnologije še poseben pomen, ker z enostavnimi pripomočki za povečavo ne morejo brati, pri preostalih načinih posredovanja informacij pa so odvisni od drugih. Po besedah predstavnikov ZDSSS-ja le uporaba računalnika z brajevo vrstico in sintetizacijo govora omogoča slepim branje elektronsko zapisanega besedila v popolnoma enaki obliki, kakor ga berejo videči.
A se optimizem tukaj zopet meša s pesimizmom, ker je ta oprema težko dostopna. Slepa oseba pravico do brajeve vrstice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko uveljavlja le prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer le, če še ni koristila pravice oz. pridobila brajevega pisalnega stroja. »Obeh pravic namreč ne more koristiti. Brajeva vrstica s prenosnim računalnikom stane več kot 6.000 evrov, in to brez programske opreme,« opozarjajo v zvezi.
V Sloveniji pomanjkanje tiska v Braillovi pisavi
Omenimo še en razlog za zaskrbljenost. Čeprav je brajica za slepe in slabovidne bistvenega pomena za komuniciranje, v Sloveniji še vedno ni doživela prave uveljavitve. Kot so v pogovoru za MMC pojasnili v ZDSSS-ju, slepim in slabovidnim potrebe po branju in po vsem, kar daje knjiga, zagotavlja zgolj njihova knjižnica, ki je edina tovrstna v Sloveniji.
»Slovenski založniki ne izdajajo knjig in druge literature v tehnikah, ki bi bile dostopne tudi slepim in slabovidnim, z izjemo nekaterih poskusov izdajanja. Zato je treba običajni tisk prilagoditi tehnikam, dostopnim slepim in slabovidnim osebam,« pravijo v zvezi, kjer se trudijo literaturo prilagoditi tehnikam, ki so dostopne slepim in slabovidnim. »Zveza je edina organizacija v državi, ki izdaja knjige in časopise v brajici. Za dosedanji način izdajanja časopisov in knjig zveza uporablja lastno tiskarsko opremo za tisk v brajevi tehniki in poseben papir, ki zagotavlja obstojnost brajice. Tiskarna dosega v celotnem tiskanju – od vnosa besedil v računalnik, oblikovanja in prilagoditve brajevega pravopisa, prevoda v brajev zapis do tiskanja, razmnoževanja, zbiranja in končne izdaje – evropsko raven kakovosti zapisa in izdelave.«
Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje