Novega prvega moža vrhovnega sodišča so sicer doslej iskali že dvakrat, rok za prijave na tretji razpis pa je potekel na začetku novembra. Prijavila sta se vrhovni sodnik Damijan Florjančič in vrhovni sodnik Rudi Štravs, ki se je prijavil že na drugi razpis, saj ga je v prvem poskusu občna seja vrhovnega sodišča podprla, ne pa tudi Sodni svet. Vodenje sodišča bo do izvolitve novega predsednika prevzela podpredsednica Nina Betetto.

Branko Masleša, ki je vodenje vrhovnega sodišča prevzel leta 2010, je že ob prvem razpisu napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat. V njegovem mandatu se je statistika dela slovenskih sodišč izboljšala, saj se skrajšuje povprečni čas reševanja zadev in hkrati zmanjšujejo zaostanki, na drugi strani pa ni manjkalo kritikov na njegov račun.

Spomnimo, da je predvsem Odbor 2014 s shodi pred sodiščem zahteval njegov odstop zaradi vloge v zadevi Patria. Ustavno sodišče je namreč sodbo v tej zadevi razveljavilo tudi zato, ker se je Masleša imenoval v senat, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti.

Ob koncu njegovega mandata novela zakona o pravnem postopku, ki je trenutno na obravnavi na vladi, vrhovnemu sodišču priznava položaj najvišjega sodišča, ki je pristojen za enotnost sodne prakse in razvoj prava skozi njo in ne predstavlja več zgolj tretje stopnje rednih sodišč v sporih večjih vrednosti. Novela bo, če bo seveda v tej obliki sprejeta v DZ, ukinila t. i. dovoljeno revizijo in uvedla le še t. i. dopuščeno revizijo, kar pomeni, da bo vrhovno sodišče vzelo v obravnavo le še tiste zadeve, za katere bo ocenilo, da vsebujejo pomembno pravno vprašanje oz. so pomembne za oblikovanje sodne prakse.