Romana Tomc iz SDS-a je Bratuškovo vprašala, kako bo vlada zagotovila enako in pravično obravnavo vseh državljanov v primerih, ko ti prejmejo proračunska ali druga javna sredstva. Vprašanje se sicer nanaša na napovedane spremembe zakonodaje, s katerimi naj bi zaostrili pogoje za pridobitev socialnih in drugih transferjev. "Socialna pomoč predstavlja zgolj kredit," je dejala Tomc.

"Veseli me, da tudi z vaše strani dobivam vprašanja o socialni državi," je svoj odgovor začela premierka. Poslanka Tomc običajno ni tako socialno čuteča, je dejala. Spremembe zakonodaje, ki jih poslanka kritizira, so po premierkinih besedah prinesle "kar konkretne prihranke". Zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ga je sprejela Janševa vlada, so se pojavile težave pri konsolidaciji javnih financ, je dejala. Tako bo treba plačati 50 milijonov evrov, da se vrne to, kar je prejšnja vlada ljudem neustavno odvzela, je dejala premierka. "V nasprotju z vami ne bomo sprejemali neustavnih ukrepov," je sklenila.

"Kakšna je vaša vizija glede ljubljanskega letališča?"
Poslanca SLS-a Jakoba Presečnika pa je zanimala usoda ljubljanskega letališča. "Kakšna je vaša vizija razvoja letalskega prometa v Sloveniji in kako nameravate zagotoviti, da bo ljubljansko letališče, ne glede na lastništvo, ostalo slovensko okno v svet, predvsem pa resen igralec v regiji znotraj panoge, in ne samo lokalna podružnica katerega izmed okoliških letališč," je vprašal premierko.

"Želeli smo pridobiti glasovalne pravice, a nismo bili uslišani," je odvrnila Bratušek. S tem je imela v mislih odločitev Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je zavrnila zahtevo države, Soda in Kada za izdajo dovoljenja za izvrševanje glasovalnih pravic na skupščini Aerodroma Ljubljana, namenjeni odločanju o naložbi v nov terminal.

Mali delničarji so namreč na zadnji skupščini Aerodroma Ljubljana, na kateri država ni smela glasovati, zavrnili 57 milijonov evrov vredno investicijo v nov potniški terminal na brniškem letališču. Proti je bila velika večina delničarjev z glasovalno pravico.

"Vsi skupaj moramo težiti k temu, da se bo število potnikov na tem letališču povečalo, in kar je še pomembneje, da se bo povečalo število destinacij," je dejala.

Kaj s premoženjem nezakonitega izvora?
Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin je spraševal o zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Premierko je tako vprašal, koliko je bilo izvedenih finančnih preiskav, začasnih zavarovanj odvzema, začasnih odvzemov, hramb in predvsem odvzema premoženja nezakonitega izvora.

Rok za odvzem premoženja se še ni iztekel, saj je zakon začel veljati maja 2012, je dejala predsednica vlade. Rok je bil sicer eno leto, a je bil podaljšan še za pol leta. Napredek na tem področju pa je po mnenju premierke že viden. Kot je izpostavila, je bilo namreč začetih že več preiskav.

Premierka je dodala, da policija ter davčna in carinska uprava v skladu s svojimi pristojnostmi zelo dejavno sodelujejo v postopkih. Izpostavila je tudi spremembo zakona o davčnem postopku, po katerem se lahko ne glede na kazensko odgovornost vpelje postopek, po katerem se lahko premoženje, katerega izvor ni dokazan, obdavči s 70 odstotki. To pa ne pomeni, dodaja, da ti ljudje ne bodo kazensko dogovarjali.

Koalicijo zanima fiskalno pravilo
Iz vrst DL-ja pa je prišlo koalicijsko vprašanje. Katarina Hočevar je od Bratuškove pričakovala pojasnilo, kako daleč je vlada s pripravo izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in kateri bodo ključni elementi zakona ter v kolikšni meri so v pripravo zakona vključeni strokovnjaki ustavne komisije.

"Osnutek zakona je na strokovni ravni pripravljen," je odgovorila Bratušek. Pripravljeni so tudi prvi izračuni, premierka tako zdaj pričakuje začetek razprave poslanskih skupin na to temo. V zakonu je sicer "treba rešiti še kar nekaj stvari". Vprašanje se je nanašalo tudi na ustanovitev fiskalnega sveta. "Osebno mislim, da država fiskalni svet potrebuje," je dejala premierka in dodala, da je treba njegove naloge opredeliti tako, da svet ne bo posegal v ustavno avtonomnost poslancev in poslank.

"Čakalne dobe še niso alarmantne"
Poslanci so vprašanja zastavljali tudi ministrom. Stanje glede dolžine čakalnih dob "še ni alarmantno", je v odgovoru poslancu SDS-a Dragutina Mateja poudaril minister za zdravje Tomaž Gantar. Po njegovih besedah glavni razlog za dolge čakalne dobe ni v varčevanju, temveč v povečanju potreb na posameznih področjih zdravstva, pa tudi zaradi pomanjkanja strokovnjakov, kar pa je prav tako povezano s pomanjkanjem denarja. Pri tem je znova opozoril, da bo treba za zdravstvo zagotoviti dodatni denar, sicer se bo tudi v primeru čakalnih dob stanje občutno poslabšalo.

Reorganizacija upravnih enot, ki se je loteva vlada, ne pomeni spreminjanja enot ali njihovega ukinjanja, je v odgovoru na vprašanje poslanca SDS-a Andreja Vizjaka odgovoril minister za notranje zadeve Gregor Virant. Po ministrovih besedah pa je smiselno, da se enote povežejo v upravne okraje, s takšno reorganizacijo bo državna uprava postala učinkovitejša, hkrati pa bi prihranili proračunska sredstva. Koliko upravnih okrajev naj bi nastalo, je po ministrovih besedah še stvar strokovne in politične razprave.

Na mizah veliko zadev
Dnevni red oktobrske seje je obsežen. Poslanci so med drugim izglasovali, da bodo intervencijski zakon o zdravstvu obravnavali po nujnem postopku. V sredo zaradi sej delovnih teles ne bo plenarnega zasedanja, zato bo zadnji dan tokratne redne seje DZ-ja šele v rezervnem terminu, 29. oktobra, ko bodo poslanci po nujnem postopku obravnavali tudi novelo zakona o bančništvu.