"Tega filma v vladi Alenke Bratušek ne boste videli, in upam, da tudi v prihodnosti nihče ne bo dobil možnosti, da iz naše države naredi to," je še odgovorila premierka na vprašanje Andreja Širclja (SDS), kako vlada ukrepa na področju javnih financ, saj se bo po njegovem mnenju zaradi 500 milijonov evrov višjih odhodkov od dovoljenih letošnji proračunski primanjkljaj povzpel tudi do pet odstotkov BDP-ja.

Bratuškova je to zanikala in razložila, da konsolidacija javnih financ poteka v skladu s priporočili Evropske komisije, brez upoštevanja dokapitalizacij bank in drugih izjemnih odhodkov se bo primanjkljaj letos znižal na 3,3 odstotka BDP-ja, za leto 2015 pa je vlada obljubila njegovo znižanje na 2,5 odstotka BDP-ja.

Po njenih besedah zadolževanja ne more biti konec kar čez noč. Če bi že letos želeli proračun brez primanjkljaja, pa bi morali odhodke zmanjšati za eno milijardo evrov.

Bratuškova je še pohvalila, da se konsolidacije javnih financ niso lotili za vsako ceno, kot je ob koncu mandata delala prejšnja vlada. Zvišanje DDV-ja pa gonilne sile gospodarstva, izvoznikov, ni prizadelo tako, kot so nekateri opozarjali, prav tako ne potrošnje.

Glede davka na nepremičnine pa je Bratuškova poudarila: "To je najpravičnejša odločitev, ki smo jo lahko sprejeli." Sicer pa je glavni cilj vlade pokriti dolg, ki je nastal s sanacijo bančnega sistema, in sicer z upravljanjem in odprodajo premoženja, ki je bilo preneseno na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Tonina zanima usoda slovenskih podjetij
Vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin je premierko vprašal, kaj bo vlada storila za to, da se bodo slovenska podjetja lažje in hitreje razdolževala. Brez delujočih podjetij namreč gospodarskega kolesja ni mogoče zagnati.

Bratuškova se je z njim strinjala, da je sanacija bančnega sistema prvi, nikakor pa ne zadosten korak k boljšemu stanju gospodarstva. "Je pa treba povedati, da je do težav v bankah prišlo tudi zato, ker so podjetja prezadolžena in ne morejo vračati posojil," je povedala in spomnila, da moramo zato zdaj banke reševati z davkoplačevalskim denarjem.

Toninu je še razložila, da je DUTB trenutno dejavno udeležena v 43 večjih in devetih manjših primerih razdolževanja podjetij, njena skupna izpostavljenost v teh primerih pa znaša eno milijardo evrov.

Med drugimi ukrepi za zagon gospodarstva in nova delovna mesta je napovedala program ukrepov, ki bo poleg razdolževanja in celovitega prestrukturiranja vseboval tudi zagotavljanje dostopnosti do ugodnih virov, vlaganja v raziskave in razvoj, povečanje naložb ter izobraževanje in zaposlovanje. Vlada pripravlja tudi dokument za novo programsko obdobje črpanja evropskih sredstev, poleg tega bo nadaljevala dejavni boj proti sivi ekonomiji.

Premierki je žal, da ministri ne spregovorijo o pritiskih
Alenka Bratušek je dejala, da težav v zdravstvu, ki so se nalagala 20 let, ni mogoče odpraviti v enem letu. Žal ji je sicer, da ministri za zdravje, ki odhajajo s položaja, ne spregovorijo podrobneje o pritiskih nanje. Korupcija v zdravstvu mora biti za pristojne organe pregona velika prioriteta. Pojasnila je, da se je v torek sešla s predstavniki policije in Nacionalnega preiskovalnega urada, ki so ji zagotovili, da bodo stvari še pospešili.

Premierka je še kritizirala delo nekdanjega zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, ki po njenem mnenju "v enem letu, v mandatu prejšnje vlade, ni naredil praktično nič." Poslanec DeSUS-a Franc Jurša je vzel Gantarja v bran in dejal, da pri svojih prizadevanjih ni imel podpore predsednice vlade.

V odgovoru na vprašanje Franca Bogoviča (SLS) o načrtih glede stabilizacije razmer v zdravstvu, je Alenka Bratušek priznala, da do konca mandata celovite zdravstvene reforme ne bo mogoče pripraviti. Ob tem pa je spomnila, da je pred tedni imenovala strateški svet za vprašanja v zdravstvu, ki se je na temo aktualne problematike že sestal, njegovi člani pa so se strinjali, da so razmere akutne in da je treba začeti korake v pravo smer.

Med prioritetami na področju zdravstva je izpostavila stabilizacijo financiranja zdravstvenega sistema, ki jo je mogoče doseči tako z odpravljanjem korupcijskih tveganj kot tudi z nekaterimi drugimi ukrepi.

Med kratkoročnimi ukrepi je naštela izvedbo projekta skupnih javnih naročil v zdravstvu, okrepitev primarne ravni zdravstvene dejavnosti, spremembo na področju financiranja zdravstvenega sistema in preglednejše poslovanje bolnišnic.

Spremembe nepremičninskega davka
Poleg poslanskih vprašanj se bo DZ lotil tudi nekaterih zakonodajnih tem. Pričakovati je, da bo koalicija podprla uvrstitev sprememb zakona o davku na nepremičnine že na aktualno, marčevsko redno sejo DZ-ja. Vlada jo je namreč v parlament poslala po nujnem postopku. V tem primeru jo bodo poslanci obravnavali že ta četrtek.

Druga obravnava vladnega zakona o Slovenskem državnem holdingu in novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki jo je vlada poslala v DZ po nujnem postopku, sta na petkovem dnevnem redu.

Dve interpelaciji
Seja bo dolga, saj bo trajala kar do 4. aprila. Med najodmevnejšimi vsebinami bosta zagotovo interpelaciji zoper notranjega ministra Gregorja Viranta in njegovega ministrskega kolega za izobraževanje Jerneja Pikala. Pikalo bo stopil pred poslance 31. marca, Virant pa na koncu seje.