Predsednik inštituta Miha Brejc je v uvodnem nagovoru dejal, da odzivi na aktualne teme, ki se jih lotevajo, kažejo, da inštitut uresničuje svoje poslanstvo. Pojasnil je še, da je največja težava Slovenije stanje duha, kar bo po njegovih besedah tudi glavna tema letošnjih Pučnikovih dni, ki nosijo naslov Slovenija 2.0.

Dejal je, da so si bili pri izbiri teme letošnjih Pučnikovih dni edini, da ne kaže trošiti energije s kritiko oblasti, "saj niti predsedniku države niti vladi ni mar za mnenje ljudi, pa če je to še tako utemeljeno". Zatrdil je, da predsednik države vse, ki se z njim ne strinjajo, označuje za tranzicijsko nesnago.

Janša: Kam smo padli?
Uvodoma je spregovoril tudi predsednik SDS-a Janez Janša, ki je izpostavil, da je v času osamosvajanja Slovenije in napada JLA-ja na našo državo mednarodna skupnost zavzela stališče, da gre za notranje vprašanje Jugoslavije, zaradi česar smo se po njegovih besedah Slovenci počutili izdane od tistih, ki naj bi delili iste vrednote kot mi.

Danes pa, kot pravi, uradna slovenska politika ob dogajanju v Libiji uporablja enake besede kot tisti, ki so leta 1991 prepustili Slovenijo lastni usodi. Prepričan je, da na ta način drugim odrekajo pravico do pomoči, kakršne smo si pred dvajsetimi leti želeli tudi sami. "Iz vrednostnega stališča je to pot nazaj. Kam smo padli," se sprašuje ob tem.

Poudaril je še, da so v Sloveniji na ključne položaje v pravosodju in tudi na uredniška mesta v medijih imenovani ljudje, ki so odkrito in neposredno nasprotovali demokratizaciji ter osamosvojitvi Slovenije. "Če boste pogledali nazaj, boste našli celo nekoga, ki je zapisal, da se ne smemo osamosvojiti, češ, 'v kateri ligi pa bodo igrali naši klubi'," trdi Janša in dodaja, da je cilj Slovenije 2.0 oblikovati dom za svobodo in pravičnost. "Slovenija 2.0, kot bi jo absolutna večina izbrala, je tista, kjer veljajo za vse enaka pravila," je še dejal.

Matos: Pokazali smo, kaj lahko naredimo, če stopimo skupaj
Petra Matos, organizatorka akcije Očistimo Slovenijo, je v razpravi, ki je sledila uvodnim nagovorom, povedala, da so z izvedbo akcije pokazali ljudem, kaj lahko naredimo, če stopimo skupaj. "Ljudem smo dali upanje, da lahko kot posamezniki nekaj naredimo. Velikokrat si dopovedujemo, da smo nemočni, ampak to ni res. Razmere, v katerih živimo, samo čakajo, da nekaj naredimo. Če je uspelo nam, entuziastom, lahko tudi drugim," je prepričana.

Direktor Zemanta Andraž Tori se je posvetil predvsem povezovanju slovenskega gospodarstva s tujino. Pri tem je izpostavil pomen izkušenj, ki jih mladi med izobraževanjem dobijo v stiku s tujino. "Kaj so ameriške sanje? To ne pomeni, da bo vsak prišel in obogatel. Pomeni samo to, da ti okolje, če si sposoben in talentiran, tega ne onemogoča in te spodbuja, da ti to lahko uspe. To bi bilo treba prenesti k nam," meni.

Frankl: Medijska svoboda je tako na psu kot že dolgo ne
Odgovorni urednik in direktor časnika Finance Peter Frankl je dejal, da je v Sloveniji veliko silnic, ki nam onemogočajo uspeh. Te naj bi bile predvsem v naših glavah, saj še zmeraj mislimo, da je dobiček nekaj slabega in da je sprt z etiko. Prepričan je, da Slovenija koraka nazaj, sprememba pa bo prišla šele, ko bo v državi zmanjkalo denarja, kar pa naj bi se zgodilo razmeroma hitro.

Dejal je še, da je svoboda medijev danes tako na psu, kot že dolgo ni bila. "Takšnega korakanja v eno smer že dolgo ni bilo," je prepričan.

Arhar: Ura resnice je pred nami
Dogajanje se je nadaljevalo z razpravo, naslovljeno Prihodnost mora biti lepša. Moderator, ekonomist Bernard Brščić, je uvodoma dejal, da ga razmislek utrjuje v prepričanju, da je kriza, ki je prizadela Slovenijo, poslana od Boga, kar pojasnjuje s tem, da neusmiljeno razgalja lastnosti razvojnega modela, za katerega se je zdelo, da vodi k uspehu. Brezposelnost je označil kot verjetno najbolj akutno težavo Slovenije, saj se je v dveh letih povečala za 60 tisoč.

Predsednik uprave banke Unicredit in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar je zatrdil, da so v Sloveniji potrebne spremembe in veliko zavedanja, kako lahko gremo sploh naprej. "Če ne bo rasti, ne verjamem nobenim programom, ki so bili postavljeni," je opozoril. Ob tem je izpostavil, da rasti ne bo brez vlaganj, hkrati pa bi se po njegovem mnenju morali odločiti, kako bomo povečali lastniški delež v primerjavi z dolžniškim. "Ura resnice je pred nami," je še zatrdil.

"Potrebna je resna politična alternativa"
"Potrebujemo trdno vladavino prava, neodvisno sodstvo in neizpodbitno varovanje lastninskih pravic. Če pogledamo mednarodne študije, vidimo, da se Slovenija po varovanju lastninskih pravic uvršča v neprijetno druščino Malija in Slonokoščene obale. Drugič, potrebujemo jasno rigorozno davčno in pokojninsko reformo, kajti staranje prebivalstva pomeni izrazit pritisk na javne finance. Tretjič, Slovenija je še vedno ena redkih držav, ki ima institut ekonomsko-socialnega sveta. Ta institut sta začela uvajati Mussolini in Hitler. Če bi ga ukinili, bi nato vnesli potrebne reforme, ki bi spodbudile rast produktivnosti," pa je dejal ekonomist Rok Spruk.

Dodal je še, da Slovenija potrebuje resno politično alternativo zdajšnjemu političnemu esteblišmentu, ki bo sposobna zajeti vse potrebne ukrepe in se bo lahko zoperstavila interesnim skupinam, ki imajo državo za talca. Dejal je, da bi politična alternativa morala biti sposobna izvesti tudi pokojninsko reformo, saj so po njegovih besedah nedavni ukrepi pokazali, da se ministra Križanič in Svetlik norčujeta iz volivcev ter jim lažeta glede pokojninskih in drugi obveznosti, ki jih prinaša reforma.