Vlada je vrhovno državno tožilstvo namreč pozvala, da naj se glede nadzora izreče, na tožilstvu pa so v odgovoru med drugim dodali tudi, da naj vlada nadzor zavrne.

Kot menita generalna državna tožilka Barbara Brezigar in vrhovni državni tožilec Aleš Butala, bi bil nadzor nezakonit, ker izrek odločbe o nadzoru, ki jo je izdalo ministrstvo, omogoča poseg v samostojnost tožilstva. Uvaja namreč nadzor nad celotnim okrožnim tožilstvom brez navedb, kaj lahko obsega in koliko časa lahko traja, še več, napovedali niso niti, zakaj je potreben, zatrjujejo na vrhovnem državnem tožilstvu.

"Tako, kot če bi jaz kot tožilka, dejala, da je Josef A storil eno izmed kaznivih dejanj iz kazenskega zakonika. Obdolženec ne bi vedel, pred čem naj se brani, sodišče pa bi mi tožbo takoj zavrnilo," je za TV Slovenija svojo odločitev pojasnila generalna državna tožilka.

"Lahko bi pregledali vsak spis"
Po besedah Butale bi tako uslužbenci ministrstva lahko pogledali v vsak spis, vsako listino in vsak dokument na tožilstvu.

Na vrhovnem državnem tožilstvu se po besedah Brezigarjeve ob tem zavedajo, da ima minister pravico in možnost uvesti pravosodni nadzor, mora pa biti odločba zakonita in ne sme omogočati njene zlorabe. Odločba pa tako, kot je napisana, to omogoča, je dejala.

Zalar: Problem zavrnitev brez obrazložitve
Na mnenje tožilstva se je že odzval minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je poudaril, da se mnenju generalne državne tožilke v tej zadevi namenja prevelika teža, saj je v zadevi odločilno nekaj drugega, in sicer to, da je vodja omenjenega okrožnega tožilstva Tamara Gregorčič nadzor zavrnila brez obrazložitve. Povedal je tudi, da mnenja vrhovnega tožilstva še ni prejel, vsekakor pa bo odločitev o nadzoru sprejela vlada.

Vlada seznanjena tudi z internim nadzorom
V mnenju, ki ga je Brezigarjeva že poslala vladi, je, kot je povedala, vlado seznanila tudi z internim nadzorom, ki ga je uvedla, potem ko so v javnost prišli nekateri dokumenti iz spisa Magnusa Berglunda. Nadzor je po njenem mnenju pokazal, da je ljubljansko okrožno državno tožilstvo s spisom poslovalo zakonito, "ni pa bilo mogoče z zanesljivostjo ugotoviti oziroma potrditi, kako je prišlo do nezakonitega odtekanja dokumentov iz spisa".

Zalar posumil na hujše nepravilnosti
Kot je znano, je nadzorna skupina ministrstva za pravosodje že začela izvajati nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, vendar ga je vodja tožilstva zavrnila.

Izredni pravosodni nadzor je odredil minister za pravosodje Aleš Zalar, saj po njegovem mnenju iz odgovorov generalne državne tožilke Brezigarjeve na poslansko vprašanje Cvete Zalokar Oražem glede kazenskega pregona tožilstva zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda "izhaja domneva mogočih hujših nepravilnosti pri opravljanju zadev državnotožilske uprave na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani".

Vprašljivi naj bi bili pravilnost označevanja zadev kot posebej pomembnih, poslovanje tožilstva v primerih, ko tožilec predlaga svojo izločitev, dodeljevanje spisov tožilcev, pravilnost in pravočasnost vodenja tožilskega dnevnika ter izvajanje nadzora.