Prav zato je urad Informacijskega pooblaščenca ob letošnjem dnevu varstva osebnih podatkov organiziral posvet o izzivih, ki jih bo prinesla naraščajoča priljubljenost brezpilotnih letal. Kljub prednostim, ki jih nova tehnologija nedvomno prinaša, pa z njo prihajajo tudi določena tveganja, je v uvodnem nagovoru dejala Prelesnikova. "Pilot se ne postane čez noč in tudi uporaba brezpilotnih letal ni tako preprosta, kot je videti," je spomnila na nesreče dronov.

Največ pozornosti pa je z vidika informacijskega pooblaščenca treba nameniti varstvu zasebnosti in osebnih podatkov, saj brezpilotna letala omogočajo tudi preprosto namestitev snemalnih naprav.

V Sloveniji okoli 3000 dronov
"Brezpilotnike v grobem razdelimo v športno-rekreativne namene, teh je v Sloveniji približno 2.000, ter brezpilotnike za komercialno uporabo, za katere ocenjujemo, da jih je okoli 800," je dejal Boštjan Vidmar, vodja projektov na Inštitutu za razvoj brezpilotnih sistemov. Obenem pa opozoril tudi, da natančnih podatkov o tem, koliko brezpilotnih letal je v Sloveniji, ni, zato informacije predstavljajo bolj ocene.

Ob tem je najbolj problematično, po mnenju Vidmarja, da tudi komercialni poleti potekajo popolnoma neprijavljeno in brez ustreznih dovoljenj. "Težava je v tem, da je tehnologija po levi in po desni prehitela pravno ureditev, zato je nujno pripraviti predpise, ki bodo določali, kdo lahko leti in na kakšen način."

Droni zanimivi tudi policiji
Tatjana Bobnar, namestnica direktorja policije, pa je ob tem dejala, da je policija sodelovala z ministrstvom pri pripravi pravilnika, s katerim bodo, ko bo sprejet, določena pravila in predpisi, ki jih bodo uporabniki dronov morali spoštovati. Posebno tveganje je po mnenju Bobnarjeve tudi uporaba dronov, na mestih, kjer je zbranih več ljudi, zato so v decembrskem času tudi pozivali uporabnike, naj ne letijo na teh območjih.

"Policija tu ni zainteresirana za sisteme, ki omogočajo oborožitev, smo pa zelo zainteresirani za sisteme, ki spadajo na področje zaščite in reševanja, kot so denimo ogledi nesreč," je o možnostih uporabe dronov v policiji dejala Bobnarjeva in dodala, da je za policijo zanimiva tudi uporaba dronov za nadzor državne meje in cestnega prometa.

Tople vode ni treba izumljati
"Preventivno in množično nadzorovanje je danes že tukaj, tudi brez dronov, ki so le delček v tem mozaiku," pa opozarja Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo na ljubljanski Pravni fakulteti. Ob tem je dejal, da je evropsko sodišče v svoji sodbi že nakazalo ustrezne pravne rešitve tudi za nove tehnologije.

"Tu ni treba izumljati tople vode," meni Završnik, "mi že imamo pravne predpise in standarde na področju varnosti in zasebnosti, ki jih je treba smiselno prenesti tudi na področje brezpilotnih letal." Ključnega pomena pa je potem natančno opredeliti, kdo lahko odredi nadzor in na kakšen način.

Huda nesreča prinaša represijo
Tudi novinar Sobotne priloge Dela Lenart Kučič je mnenja, da je prenos obstoječe pravne ureditve na področje dronov primeren tudi z vidika medijske uporabe brezpilotnih letal. Ti medijem omogočajo dostopno snemanje dramatičnih posnetkov različnih športnih in drugih dogodkov, seveda pa omogočajo tudi poseg v zasebnost ljudi, "kjer pa pride v poštev pravna ureditev, ki že zdaj določa, kaj lahko in česa ne."

Predsednik sveta Instituta za korporativne varnostne študije Denis Čaleta pa opozarja, da vsa tveganja na drugi strani prinašajo tudi priložnosti. Tako brezpilotna letala pomenijo tudi cenejše storitve. Si pa želi čimprejšnjega pravilnika, ne glede na to, kakšen bo: "V Sloveniji je še živ spomin na balonarsko nesrečo in njene posledice. Nikakor si ne želimo trenutka, ko se bo zgodila neka nesreča, ki ji bo sledila tako radikalna ureditev, da tehnologije sploh ne bomo mogli uporabljati."