Poslanec Zaresa Tadej Slapnik je v imenu predlagateljev dejal, da želijo v parlamentarni preiskavi ugotoviti, ali je v primeru brezplačnikov šlo za domišljeno politično propagando in diskvalifikacijo, domnevno podprto s sredstvi gospodarskih družb v posredni ali neposredni pretežni državni lasti.

Brezplačnika zgolj propaganda?
"V primeru obeh brezplačnikov pa obstaja sum, da sta bila brezplačnika de facto zgolj predvolilna propaganda in ne medija, da se je veljavna zakonodaja kršila oziroma izigravala in da so pristojni državni organi to dopuščali oziroma niso ukrepali skladno s svojimi pristojnostmi," je prepričan.

Po Slapnikovih besedah je bilo poročanje v omenjenih brezplačnikih (Ekspres in Slovenski tednik) izključno v korist takratne vladajoče koalicije, še posebej največje vladne stranke SDS. Izdajatelji obeh časopisov pa naj bi bili oziroma so še povezani s posameznimi nosilci javnih funkcij v mandatu 2004-2008 s politično stranko SDS in s posamezniki iz te stranke.

Slapnik: Podpisovali so se neznani avtorji
"Za oba brezplačnika je bilo tudi značilno, da so se pod prispevke podpisovali tudi neznani avtorji, najverjetneje so psevdonimi, pri čemer se vse do zdaj ni razkrilo, ali je sploh šlo za novinarje. Avtorji, ki so se zaradi izogibanja odgovornosti skrivali za psevdonimi, so pri tem brezobzirno napadali in brez oprijemljivih dokazov pogosto obtoževali ljudi s politične strani, s katero se niso strinjali. Prizadetim pa ni bilo omogočeno, da bi se pred obtožbami branili," je še dejal Slapnik.

Zorn: Brezplačniki so deviacija
"Tem trdim besedam bom dodal nekaj svojih, še trših. Spoštovani predlagatelji, popolnoma se strinjam z vami. Brezplačniki so deviacija slovenskega novinarstva," je začel predstavitev mnenja poslanske skupine SDS-a njen poslanec Aleksander Zorn.

Prav tako se Zorn tudi strinja, da jih je treba podvreči temeljiti preiskavi kriminalistične vrste, da bodo "lahko vrnili ugled profesionalnemu, razsodniškemu, nadstrankarsko dvignjenemu in moralno visokemu slovenskemu novinarstvu in izdajateljstvu, ki ne služi nobeni ideologiji, nobeni politiki, in kar je še posebno zavržno, nobeni stranki, kaj šele kakšni vladi; zato bomo podprli vašo preiskavo".

Tudi preiskava Dobrega jutra?
"In da bi vam zaradi omejenega izbora preiskovalne tiskarske sramote ne zmanjkalo preiskovancev, vam dajem odličen primer takega dvomljivega, pristranskega, strankarsko servilnega in sploh agitpropovskega lista, ki je seveda brezplačnik in se brez sramu imenuje Dobro jutro," je povedal Zorn.

Poslanec SDS-a je še predlagal, da bi moralo biti še več preiskovancev. To bi morali biti vsi brezplačniki "z vsemi svoje političnimi ustalitvami in fobijami, kot je to vsekakor Dobro jutro, pa morda zaradi reda še Žurnal in tudi postransko brezplačno delo STA-ja - Slovenske tiskovne agencije".

Tanko: Slovenske železnice financirajo Dobro jutro
Njegov poslanski kolega, vodja PS-ja Jože Tanko, pa meni, da bi morali preiskovati tudi elektronske brezplačnike. Kot je opozoril, brezplačnike, kot je Dobro jutro, financirajo državna podjetja, denimo Mobitel, pa tudi Slovenske železnice. "Slovenske železnice, ki jih saniramo vsi državljani, so eden izmed pomembnih financerjev brezplačnikov, denimo Dobrega jutra in Žurnala."

Po besedah vodje poslanske skupine SD-ja Bojana Kontiča je bistvo dveh brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres mogoče združiti v nekaterih točkah: "Šlo je za politično diskreditacijo, šlo je za skrivnostne botre, šlo je za skrivnostne financerje, šlo je tudi ali predvsem za skrivnostne pisce, pa skrivnostne oglaševalce, za zlorabo medijske in volilne zakonodaje, za zlorabo etičnih meril javne besede, in kar je za nas v tem prostoru najpomembnejše, šlo je za zlorabo političnega vpliva."

So v brezplačnikih pisali predstavniki političnih strank?
"Za oba brezplačnika je bilo značilno, da so se pod prispevke podpisovali neznani avtorji, najverjetneje s psevdonimi, pri čemer se do zdaj ni razkrilo, ali je sploh šlo za novinarje. Ali pa so se za številnimi imeni skrivali predstavniki političnih strank," se je še vprašal Kontič.

Njegov strankarski kolega Matjaž Han je prepričan, da so bili avtorji in uredniki v Ekspresu in Slovenskemu tedniku v resnici občinski odbori SDS-a. "In to bomo dokazali in pokazali tudi v raznoraznih preiskovalnih komisijah. In ne bo težko določiti in pokazati, kaj je bilo v tej zadevi narobe," je zagotovil.

Poslanka SDS-a Eva Irgl je dejala, da želi koalicija preiskati ozadje brezplačnikov, ki ne obstajajo več. Pa bi bilo recimo dobro, da bi obstajali tudi taki časopisi, ker potem bi lahko necenzurirano pisali na primer o vsestransko povezani Liberalni demokraciji Slovenije v aferi bulmastifi, poudarja.

"Prav bi bilo tudi, da ugotovimo morebitno politično odgovornost nosilcev političnih funkcij pri vplivanju na večino slovenskih častnikov in revij, ki izhajajo iz dveh velikih medijskih hiš, Dnevnika in Dela. Prva je pod vodstvom gospoda Petana, ki zelo intenzivno spada v krog LDS-a, in druga je pod vodstvom tistih, ki so pred volitvami v državni zbor ukazali novinarjem, da morajo čim bolj blatiti Janeza Janšo in hvaliti ter čim bolj lepo pisati o bodočem mandatarju gospod Borutu Pahorju," je še dejala Irglova.

Kot je znano, se je pod zahtevo po ustanovitvi posebne parlamentarne preiskovalne komisije podpisalo 45 poslancev koalicijskih strank, prvopodpisana pa je poslanka SD-ja Melita Župevc. Nova komisija naj bi preučila morebitno izigravanje medijske in volilne zakonodaje, med drugim tudi, kako so bile s financiranjem brezplačnih časopisov Slovenski tednik in Ekspres povezane družbe v neposredni ali posredni državni lasti.

SDS ostro zoper napovedano komisijo
Tednika sta prenehala izhajati hitro po parlamentarnih volitvah leta 2008, zdajšnja koalicija pa opozarja tudi, da je bilo poročanje v obeh medijih izključno v korist takratne vladajoče koalicije, še posebej največje vladne stranke SDS. V SDS-u so ostro napadli najavo o ustanovitvi parlamentarne komisije in jo opisali kot sprenevedanje ter preusmerjanje pozornosti. Znova so zagotovili, da njihova stranka omenjenih brezplačnikov ni izdajala. Koaliciji tudi očitajo, da jih motijo le tisti brezplačniki, ki so bili kritični do njihovih spornih dejanj.

Bo komisija tokrat končala delo?
Oster odziv SDS-a čudi poslanko Melito Župevc, poroča Radio Slovenija. Prepričana je namreč, da lahko ta komisija delo konča, saj ne gre zgolj za politično predstavo, kot na primer nakup oklepnikov 8x8, ki jo je v prejšnjem mandatu vodil Milan M. Cvikl, a svojega dela ni končala, ker jo je takratna koalicija po besedah Župavceve dobesedno onesposobila.

Zmago Jelinčič (SNS) pa pravi, da je zahteva po ustanovitvi take komisije pričakovana, saj gre po njegovem mnenju za poskus koalicije, "da udari nazaj, ker se jim rušijo tajkunske variante". Meni, da bi morala komisija preiskovati financiranje številne predvolilne publikacije obeh političnih polov, levega in desnega, in ne le publikacije SDS-a. Pri tem je izpostavil knjižice LDS-a, komisija pa bi po njegovem mnenju morala preiskovati tudi predvolilno "plakatno vojno".