Pošta bi se lahko izognila temu dolgu in po mojih informacijah je zdaj zelo težko izterljiv.
Progresija je dolgovala Pošti, ta pa jo je še nagradila z oglaševanjem.
Urednica Ekspresa Barbara Smisl na vprašanja komisije ni odgovarjala. "V tej zadevi ste že dali nekaj ovadb. Kakršen koli odgovor bi torej lahko tudi njo spravil v kazenski pregon, sodišče pa ima ustrezne vzvode, če oceni, da je odklonitev priče brez podlage," je odločitev pojasnil njen odvetnik in pooblaščenec Peter Fašun.
Neuradno: komisija predlaga zaslišanje Smislove na sodišču
Župevčeva je imela zavrnitev za neupravičeno in neargumentirano ter napovedala, da bo na zaprtem delu seje komisiji predlagala sprejetje sklepa. Želi, da bi komisija predlagala zaslišanje Smislove na sodišču ali pa ustrezen kazenski postopek. Po neuradnih informacijah so člani komisije sprejeli sklep, da se sodišču predlaga zaslišanje Smislove.
Na seji, ki se je pozneje zaprla za javnost, je pričal tudi Matjaž Andric, prokurist Pošte Slovenije in v času izdajanja brezplačnikov vodja Poslovne enote Maribor.
Andric: Težave z izplačili praktično takoj
Še na odprtem delu seje je Andric pojasnil, da je bila pogodba s podjetjem Progresija pripravljena v skladu z internimi akti Pošte, popust pa v skladu s pooblastili in z navodili o odobravanju popustov. Stike z naročnikom je po Andričevih besedah vodil član poslovodstva, ki je tudi obravnaval in sprejemal ukrepe po začetku težav s plačilno disciplino.
"Težave z izplačili so se začele praktično takoj, na kar smo hitro opozorili člana poslovodstva, v začetku aprila 2008 pa tudi generalnega direktorja," je zatrdil Andric in dodal, da je poslovodstvo na ta opozorila sklenilo dogovor o poplačilu zapadlih obveznosti, a žal je dolg odprt še danes. Tudi zato, ker je Andric v imenu Poslovne enote Maribor predlagal več dodatnih načinov poravnave in izterjave, a niso bili izvedeni, "slabo voljo" pa je povzročila tudi popolna prekinitev stikov Progresije s Pošto.
Predsednica komisije Melita Župevc (SD) je na to dodala, da posel očitno ni bil tako dober, kot je na enem prejšnjih zaslišanj zatrdil generalni direktor Pošte Aleš Hauc. Župevčeva je zato že decembra napovedala, da bodo na Računsko sodišče podali zahtevo za pregled poslovanja.
Andric vsebine dopisa ne pozna
Pred dnevi je časopis Delo objavil faksimile dopisa, ki ga je podpisal direktor kadrovsko-pravnega sektorja na Pošti Martin Mlakar, namenjen pa je bil direktorju sektorja za korporativno varnost in nadzor Borisu Novaku. Dopis je naslovljen Možnosti poplačila terjatev do Progresije. V njem Mlakar Novaku predlaga, da se terjatve Progresije prodajo Agenciji 25, ki je prek podjetja Petindvajset v lasti Damijane Lebar, partnerice nekdanjega lastnika Progresije Andreja Lasbaherja. "Tega dokumenta ne poznam," je zatrdil Andric. Poznana pa mu je povezava med Agencijo 25 in Progresijo, saj naj bi korespondenca pri poslu prihajala z obeh naslovov.
Dodal je, da je Lasbaher že pred takrat novoustanovljeno Progresijo poslovno sodeloval s Pošto. Tako Lasbaherja kot direktorja izdajatelja Eskpresa Roberta Terška je državnozborska komisija decembra ovadila zaradi krive izpovedbe. Takrat je Župevčeva napovedala, da bodo zaslišali "najbolj radodarne posojilodajalce". Po zaslišanju prič nameravajo državnemu zboru predstaviti delno poročilo, nato pa se nameravajo osredotočiti na ugotavljanje političnega ozadja izdajanja brezplačnikov.
Pošte Slovenije: Hauc je zasledoval poslovni interes Pošte
V sporočilu za javnost Pošte Slovenije so zapisali, da je Hauc ves čas zasledoval poslovni interes Pošte. Razložili so še, da ko je Andric Haucu aprila 2008 predstavil stanje z brezplačnikom, je Hauc izrazil svoje nestrinjanje s situacijo. Andricu in članu poslovodstva Vinku Filipiču, zadolženem za trženje, je naročil pripravo usklajenega predloga za odpravo tega stanja z mnenjem, da se doseže dogovor med Progresijo in Pošto Slovenije glede poplačila terjatev ali pa se pogodba s Progresijo prekine. Obenem je zahteval podatke o terjatvah do ostalih izdajateljev brezplačnikov, ki jih je v tistem trenutku distribuirala Pošta Slovenije, so še pojasnili.
Protest ZNP-ja zaradi zaslišanja Smislove
Zaradi zaslišanja Smislove in napovedanega zaslišanja novinarjev, ki so po podatkih komisije pisali za katerega od preiskovanih brezplačnikov, ostro protestirajo v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP). Po njihovem trdnem prepričanju nobena komisija – pa četudi se imenuje preiskovalna – nima nobene pravice, da zaradi povsem političnih in tudi politikantskih obračunov vabi in zaslišuje novinarje.
"Delo urednikov ali novinarjev v omenjenih zgodbah z brezplačniki, ki jih preiskuje komisija pod vodstvom Melite Župevc (SD), nima nobene zveze s preiskovalnim predmetom, kot je definiran za 'delokrog' te komisije," je pojasnil ZNP. Po oceni združenja gre pri zaslišanju novinarjev za grob politični napad na novinarski poklic, za degradacijo tega poklica nasploh in za poskus zastraševanja posameznih novinarjev, ki zdajšnji vladi in koaliciji niso naklonjeni.
"Združenje novinarjev in publicistov zato vsem novinarjem ali urednikom, ki bi jih ta komisija v prihodnje vabila kot priče, svetuje, da se prostovoljno tem vabilom ne odzovejo. Gre namreč za politični poseg v njihovo integriteto in profesionalno etiko. Če bo preiskovalna komisija vztrajala pri zaslišanju novinarjev, bo združenje o tem obvestilo mednarodno javnost in tuja diplomatska predstavništva v Ljubljani," še poudarjajo v združenju.
Pošta bi se lahko izognila temu dolgu in po mojih informacijah je zdaj zelo težko izterljiv.
Progresija je dolgovala Pošti, ta pa jo je še nagradila z oglaševanjem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje