"Zavedanje, da lahko z reformami storimo velike korake v smeri dobrobiti in boljšega življenja za slehernega posameznik, je omogočilo številne civilizacijske premike, med drugim prehod od individualnih koristi do koristi skupnosti, premik od sebičnosti k solidarnosti ter premik od kolektivnega pripadanja k individualni svobodi," je o reformaciji v govoru na osrednji državni proslavi dejal Milan Brglez, ki je bil v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma na proslavi v počastitev dneva reformacije ob 500. obletnici reformatorskega gibanja slavnostni govornik.

"Reformacija je tako s svojimi idejami omogočila, da je človek kot nosilec civilizacije postal za svoja dejanja in ravnanja odgovoren, kar je v politiko prineslo načelo samoomejevanja oblasti. Znotraj reformacijske misli velja tudi, da je svoboda posameznika relativna, odgovornost za storjena dejanja pa absolutna, kar je posledično prineslo veliko večjo odgovornost posameznika do družbe," je nadaljeval.
"Potrebujemo nove Lutre"
Nove Martine Lutre po Brglezovih besedah potrebujemo, "da nam bodo nastavili zrcalo in povedali, da se moramo vrniti k svojim koreninam, ki so v spoštovanju mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava, v spoštovanju vseh človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin in samoodločbe ljudstev ali narodov, v spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika in vsake posameznice - ne glede na to, kdo je, od kod prihaja, kaj počne ter ne glede na katero koli drugo osebno okoliščino".

Tako bomo dojeli, kot je dodal Brglez, da legitimnost katere koli ravni posvetne oblasti izhaja iz spoštovanja ljudi, njena pooblastila pa so v službi teh ljudi. "Vse te vrednote so tiste, ki bodo omogočile, da bomo tudi mi in naši sosedje bolj kot tisto, kar nas ločuje, iskali tisto, kar nas združuje," je dejal. Prav praznik združevanja je po njegovem mnenju praznik reformacije, 500. obletnica reformacijskega gibanja pa obenem priložnost za vnovičen razmislek o tem, kaj želimo in kako bomo to dosegli ter kako bomo ta dejanja snovali na način, da bodo koristna vsem. Učinke reformacije pa po njegovih besedah velja razumeti tudi širše, v smislu razvoja racionalistične civilizacije, ki je vzniknila z renesanso in reformacijo, se razvila skozi razsvetljenstvo ter nedokončana vztraja še danes.

Reformacija v središče postavlja človeka
"V središču reformatorskega gibanja je bil človek z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi. Ta pomen človeka se je pokazal tudi v slovenskem protestantizmu: obstaja obče strinjanje, da so Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastjan Krelj očetje slovenskega jezika in snovalci zametkov slovenskega naroda," je izpostavil predsednik DZ-ja.

Po njegovih besedah je Trubar postavil temeljne gradnike slovenskega jezika, ki ga z določenimi spremembami pišemo in govorimo še danes, Bohorič je v svojih Zimskih uricah, četudi v latinskem jeziku, določil slovensko slovnico, Krelj je uvedel znake za sičnike in šumnike ter ločil črki u in v, Dalmatin pa je s prevodom enega najzahtevnejših del svetovne književnosti Svetega pisma slovenski jezik preizkusil v praksi in ga enakovredno postavil ob bok največjim svetovnim jezikom.

V svojem govoru je Brglez opozoril še na velik pomen solidarnosti, ki izhaja iz predpostavke reformacijskega gibanja o enakosti med ljudmi. "Kot del narave vemo, da druga živa bitja običajno niso solidarna, mi, ljudje, pa smo lahko. Naše breme v skupnosti bo lažje, če nam ga bo pomagal nositi še kdo drug," je poudaril in se pri tem navezal na krščanski zgled Simona iz Cirene, ki Jezusu pomaga nositi križ.

Prireditve na predvečer dneva reformacije so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar in evangeličanski škof Geza Filo.

Osrednja proslava ob dnevu reformacije
Umetniški del slovesnosti so pripravili scenarist in režiser Tomaž Letnar, scenograf Andrej Stražišar, skladatelj Marjan Peternel in oblikovalec videa Den Baruca. Reformacija za Slovence s prvo knjigo v slovenskem jeziku pomeni predvsem civilizacijski preskok in začetek narodove samobitnosti. Kot razmišlja režiser proslave, je v luči globalizacije, tihega odmiranja nacionalnih držav in prevlade globalne korporativne identitete ter sodobnih genetskih odkritij vse bolj jasno, da je le še kulturna identiteta temelj narodove samobitnosti.

95 tez slovenske literature
Dan reformacije po prepričanju Letnarja ni zgolj verski praznik evangeličanske skupnosti, temveč za vse Slovence praznik narodovega razvoja, svobode duha, kulture in ustvarjalnosti na vseh področjih bivanja. Zato je simbolno nasproti 95 tezam Martina Lutra postavil 95 tez slovenske literature, pa tudi znanosti in kulture nasploh.

Igralcem so se nato pridružili kratki filmi, v katerih dramska igralka Milena Zupančič na simbolnih lokacijah slovenstva pojasnjuje koncept in odrsko dogajanje. Nastopil je tudi zbor Carmina Slovenica pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec, pomemben glasbeno-scenski element so bili viseči zvonovi in druga tolkala v zraku nad odrom s tolkalko Petro Vidmar.

Dan reformacije, 31. oktober, je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan. Na ta dan obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Reformacija, ki se je začela v Nemčiji, je Slovencem dala prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh - Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.