V odzivu je pojasnil, da žal ugotavlja, da se s "prilagajanjem povedanega, natolcevanjem in navajanjem nikoli izrečenih stvari" kaže neka politična (ne)kultura, v katero ni nikoli želel, ne želi privoliti in ne bo privolil.

"To ni moj način komunikacije in ni tisto, za kar sem se podal v politiko. Sam namreč vztrajam, da je čas, da v Sloveniji dvignemo komunikacijo med političnimi akterji na višjo raven, zato tako neutemeljeno pisanje kot tudi ton sporočila poslanske skupine SDS-a zavračam," je zapisal Brglez.

A kljub temu se, kot je poudaril, zaveda, da imajo poslanci SDS-a vso pravico do svojih stališč in pogledov, kar je sicer tudi prav. Zato bo predlog za njegovo razrešitev v skladu s poslovnikom uvrščen in obravnavan na seji DZ-ja, kjer bo Brglez pojasnil, da očitki ne držijo in so "sad nekih drugih namenov".

SDS: Brglez je podajal stališča v nasprotju z ustavnim redom
Poročali smo, da je poslanska skupina SDS-a predlog za Brglezovo razrešitev s funkcije predsednika DZ-ja vložila v torek, in sicer zaradi njegovega intervjuja za tednik Mladina, ki je bil objavljen 26. septembra. Kot je na novinarski konferenci ob vložitvi predloga dejala poslanka SDS-a Jelka Godec, je Brglez v intervjuju podajal stališča, ki so v nasprotju z ustavnim redom.

Po prepričanju SDS-a je Brglez v intervjuju poudarjal, da je osamosvojitev korak nazaj v državotvornosti in da je bila Jugoslavija kredibilnejša od zdajšnje države, "čeprav vsi vemo, da je temeljila na komunistični represiji". Prav tako je navajal, da so bili povojni poboji "posledica naravnega prava", izražal je tudi naklonjenost totalitarnim metodam, je pojasnila Godčeva.

46 poslancev bi moralo glasovati za razrešitev
Za razrešitev predsednika DZ-ja veljajo isti postopki kot za njegovo imenovanje, kar pomeni, da jo lahko predlaga najmanj 10 poslancev, o razrešitvi pa se glasuje tajno. Za razrešitev je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.

O predlogu za razrešitev sicer pred sejo DZ-ja ni razprave na katerem izmed delovnih teles.