Židan se zaveda, da med kmeti vlada strah pred spremembami, pri čemer se predvsem bojijo, da bi jim država naložila nove dajatve, a je dejal, da je strah odveč. "Ne bomo podprli nobenega zakona, ki bi pripeljal kakršne koli nove davke v kmetijski prostor. Kar se davkov tiče, je strah kmetijskega prostora tukaj nepotreben," je dejal.

Evropska komisija je do zdaj potrdila 27 od skupaj 118 programov razvoja podeželja držav članic. Preostali programi so po besedah Židana "obtičali", komisija pa bo rešitve zanje iskala v prihodnjih mesecih. "Vesel sem, da je Slovenija zmogla napor in da je prišla v to prvo skupino," je dejal Židan.

1,1 milijarde evrov vreden program
Program razvoja podeželja, ki ga je pripravila Slovenija, je vreden 1,1 milijarde evrov, od katerih bo 838 milijonov evrov prišlo iz EU-ja, preostalo pa iz državnega proračuna. 20 odstotkov sredstev bo namenjenih za krepitev konkurenčnosti, devet odstotkov za tržno povezovanje, za naravne vire skoraj 52 odstotkov, za diverzifikacijo pa več kot 15 odstotkov sredstev.

Ministrstvo se bo po koncu februarja sicer lotilo evalvacije programa. Nastajal je namreč od leta 2011, države pa so ga morale v zadnjih nekaj tednih in mesecih prilagajati novim zahtevam bruseljskega direktorata za okolje. "Predlog za nadgradnjo naj bi junija ali julija poslali v Bruselj, leta 2016 pa bi lahko bil dodatno nadgrajen," je pojasnil minister za kmetijstvo.

Osredotočenje na mlade kmete, več o gozdarstvu
Židan je še dejal, da je nov program razvoja podeželja sicer bolj osredotočen na mlade kmete, nova znanja v kmetijstvu, precej več poudarka je na okoljskih ukrepih, razširjen pa je tudi gozdarski del. "Ohranjajo pa se uspešne prvine dosedanjega programa. Ohranili smo zelo pomemben del investicij, saj ocenjujemo, da prestrukturiranje slovenskih kmetij še ni končano," je še povedal.

Novih davkov po Židanovih besedah ne bo
V sektorju kmetov je sicer čutiti veliko strahu zaradi morebitne uvedbe novih dajatev, o čemer pa Židan pravi, da se ne bo zgodilo. Veliko vprašanj je glede katastrskega dohodka. Posebna skupina strokovnjakov, tudi iz nevladnih organizacij, ki je pregledala stari zakon, je dobila pooblastilo, da pripravi lasten predlog, kakšen pavšalni sistem naj bi imeli v Sloveniji. "Tukaj ne ministrstvo ne vlada nimata vnaprejšnjih usmeritev. Želimo takšen sistem, ki bo do kmetijstva najbolj prijazen," je dejal Židan.

S plačilom katastrskega dohodka oz. pavšalnega davka se trenutno letno zbere okoli 36 milijonov evrov. "Mi nočemo, da se iz tega pobere kar koli več," je dejal Židan. Kmetijsko ministrstvo je dalo finančnemu ministrstvu tudi formalni predlog za spremembo zakona o dohodnini, saj ne vidijo potrebe po tem, da je pri 7.500 evrih skupnega letnega dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti določena meja, ko morajo začeti voditi knjigovodstvo.

"Naj imajo kmetije možnost, da se same odločijo, ali želijo voditi knjige ali želijo biti pavšalni plačniki davščin," je povedal minister.