Na vrhu koalicije na Brdu pri Kranju so razpravljali tudi o izhodiščih napovedane šolske reforme. Vizija šolstva do leta 2033, s katero se ukvarja posebna delovna skupina, naj bi bila znana na začetku prihodnjega leta.

Posamezne elemente omenjene vizije bi tako lahko v šolske kurikulume vključili že prihodnje leto, vedno pa je treba ostati v pripravljenosti na morebitne posodobitve vizije, je v izjavi za medije po današnjem zasedanju koalicije na Brdu pri Kranju dejal šolski minister Darjo Felda, ki je med koraki šolske reforme navedel tudi posodobitev vseh učnih načrtov in katalogov znanj v srednjem strokovnem izobraževanju.

Ob opravljeni analizi so namreč ugotovili, da učni načrti z veliko cilji ponekod zgolj posegajo v čas za jemanje snovi, zmanjka pa časa za utrjevanje in ponavljanje, na kar so po ministrovih besedah opozarjali tudi učitelji. "Šola mora biti vzgojno-izobraževalna, ne samo izobraževalna, zato pretirano postavljanje nekih ciljev, standardov znanj tukaj ni na mestu. Na koncu moramo imeti človeka, ki se ne samo nekaj nauči, ampak tudi ve, kako znanje uporabiti," je poudaril.

Reforma se bo lotila posodobitve celotnega sistema, tako da bodo posamezniki po zaključenem srednjem strokovnem izobraževanju pripravljeni na trg dela. Ob tem je Felda poudaril tudi pomen ponovnega uvajanja vajeništva, ki pa bo postopno, saj je nanj treba pripraviti tako delodajalce kot tudi šole.

Sredi desetletja tudi spremembe v osnovnih šolah

Do leta 2025 pa naj bi zaživele tudi spremembe kurikulumov v osnovnih šolah. Temu bo, kot je povedal šolski minister, najverjetneje sledila tudi sprememba načina ocenjevanja in preverjanja znanja.

"Danes imamo stanje, ki je praktično najbrž unikum v svetu, da postajamo vsi odlični in na koncu potem nimamo razlik med odličnimi," je dejal in poudaril, da na to opozarjajo tudi gimnazije, ki se vsako leto spopadajo z omejitvami vpisa. "Na splošno pa vemo, da pehanje za ocenami in da ocena pove vse o človeku, vsekakor ni dobro," je dodal minister.

Med cilji šolske reforme je poudaril tudi digitalizacijo, kar naj bi dosegli do leta 2026, in hkrati s tem opolnomočenje vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev, ne samo za uporabo digitalnih tehnologij, ampak tudi na njihove pasti. Na te je treba navajati tudi otroke, in sicer vse od vstopa v vrtec, je dejal.

Spremembe v šolski prehrani že prihodnje leto

Premier Robert Golob je po koalicijskem vrhu povedal, da bo šolska reforma izrazito strokovna, zato ne bo toliko na očeh javnosti. Časovnica šolske reforme bo še daljša kot pri davčni, je razložil in dodal, da se bodo nekatere spremembe začele že v prihodnjem šolskem letu, predvsem s spremembami prehranskih smernic, s katerimi želijo v šole vpeljati bolj zdravo prehrano in bolj ekonomično delovanje šolskih kuhinj.

V šolski sistem bodo vpeljali tudi principe trajnostnega obdelovanja zemlje. Ostale spremembe načrtujejo za leto 2024 oziroma kasneje, je dejal premier. Digitalizacija šolskega sistema bo potekala tako, "da se pripravijo enotne digitalne osnove za učne materiale", je dejal.

Glede prenove šolskega sistema oz. posodobitve je predsednica SD-ja Tanja Fajon dejala, da je jasno, da bodo tudi tukaj potrebovali širši družbeni konsenz.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec, ki je na novinarski konferenci nadomeščal koordinatorja Levice Luko Mesca, je glede posodobitve šolstva dejal, da to vprašanje včasih ostaja v ozadju, a je ključno, če želimo v spreminjajočem se svetu vsem, ki se izobražujejo, zagotoviti čim bolj prodorno in uspešno pot v izobraževalnem sistemu.

Pristojno ministrstvo je po besedah Tašnerja Vatovca pripravilo obsežne razprave, izrazil pa je zadovoljstvo, da bo enega izmed strokovnih svetov vodil Janez Vogrinec z ljubljanske pedagoške fakultete. Skozi proces bodo identificirali potrebe slovenskega šolstva, tudi na področju kadrov. "Še en koalicijski vrh, ki se je zaključil s pozitivnim pogledom vnaprej," je zaključil Tašner Vatovec.

Šolstvo po poti zdravstva

Da gre šolstvo po poti zdravstva, poznavalci sistema, med njimi tudi Branimir Štrukelj iz SVIZ-a, opozarjajo že nekaj časa, je poročal Radio Slovenija. "Če ne bomo ukrepali včeraj, bomo čez pet let prišli tja, kjer je danes javno zdravstvo," je opozoril.

V vzgoji in izobraževanju namreč primanjkuje kadrov, najmanj štiri tisoč učiteljev, večina pedagogov je starejših od 50 let, med mladimi je zanimanje za poklic majhno.

Glede nastajajočega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja do leta 2033 pa je državni sekretar Boris Černilec razkril le, da vključuje drugačen pogled na izvajanje podaljšanega bivanja, izvedbo interesnih dejavnosti s poudarkom na gibanju in zdravju ter tudi prevetritev učnih programov in predmetnikov.

Znotraj teh sprememb so tudi spremembe v položaju tujega jezika. "Prvi tuji jezik v prvem razredu za vse, drugi tuji jezik v sedmem razredu," je pojasnil.

Pristojni s šolskim letom 2024/25 načrtujejo tudi spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu. "Da bi rezultat nacionalnega preverjanja znanja imel tudi vpliv na vpis v srednjo šolo, ki ima omejitev," je poudaril Černilec. Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali v osnovne šole vpeljati računalništvo kot obvezni predmet.