Slikar Jure Cekuta zanika, da bi nepremičnino prodajal, ker bi se, denimo, želel izseliti iz Slovenije ali pa zaradi finančnih razlogov. Pravi, da bi s prodajo rad dobil rad dobil denar za gradnjo novega objekta, saj ima
Slikar Jure Cekuta zanika, da bi nepremičnino prodajal, ker bi se, denimo, želel izseliti iz Slovenije ali pa zaradi finančnih razlogov. Pravi, da bi s prodajo rad dobil rad dobil denar za gradnjo novega objekta, saj ima "nove ideje". Foto: MMC RTV SLO
Okepnik
Policija je v preiskavi ugotovila, da Cekuta prihodkov, ki jih je dobil od posla s Patrio, ni prijavil slovenski davkariji. Foto: EPA

Osumljenec v zadevi Patria Cekuta na spletnem nepremičninskem portalu nepremičnino vrednoti na dva milijona evrov, po podatkih iz zemljiške knjige pa je na hiši vpisanih precej hipotek, piše časopis Dnevnik.

Cekuti očitajo več kot 400.000 evrov protipravne premoženjske koristi
Ni pa zaslediti, da bi bila katera izmed plomb dana zaradi zahteve tožilstva. To bi bilo utemeljeno pričakovati, saj tožilstvo v preiskavi zadeve Patria Juretu Cekuti očita, da je pridobil 460.875 evrov protipravne premoženjske koristi. Znesek bi lahko tožilstvo zavarovalo tako, da bi prek sodišča Cekuti preprečilo razpolaganje s premoženjem v tej višini.

Tožilka v zadevi Patria Branka Zobec Hrastar je za časopis Dnevnik pojasnila, da tožilstvo zahtevka za zavarovanje premoženjske koristi ni podalo, ker za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji 205. člena Zakona o kazenskem postopku.

Cekuta ni v celoti lastnik vile v bližini Celja
Kateri pogoji niso bili izpolnjeni, da bi tožilstvo zavarovalo zahtevek za odvzem premoženjske koristi s plombo na Cekutovi vili, tožilstvo ni sporočilo. Sicer pa omenjeni člen zakona predvideva, da se premoženje zavaruje, kadar "obstaja nevarnost, da bi obdolženec, sam ali prek drugih oseb, to korist uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal, tako da bi onemogočil ali precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku".

Razlog bi lahko bil v tem, da Cekuta z nepremičnino ne more prosto razpolagati, ker naj bi bil lastnik samo polovice nepremičnine. Po podatkih iz zemljiške knjige je lastnica druge polovice hiše Ana Cekuta. Iz zemljiškoknjižnega izpiska pa izhaja še, da je na polovici nepremičnine, katere lastnik je Jure Cekuta, vpisanih večje število hipotek, med upniki pa so tudi NLB (36.000 evrov), Geodetski zavod (11.000 evrov), Komercialna banka Triglav v stečaju (16.000 evrov), Petecin Mirko (16.000 evrov) in drugi.

Tožilstvo tako tega njegovega premoženja ne more zablokirati, saj bi s tem poseglo v pravice drugih upnikov. V zemljiški knjigi je tudi plomba, sklep je z dne 2. junija 2010 (še ni pravnomočen), gre pa za zaznambo izvršbe.

"Osumljen je napeljevanja h kaznivemu dejanju"
Kot je znano, je osnovni očitek tožilstva Juretu Cekuti v zadevi Patria, da naj bi od brigadirja Petra Zupana, takrat zaposlenega na obrambnem ministrstvu, dobil več internih dokumentov obrambnega ministrstva glede dinamike nabav oklepnikov in taktične karakteristike. Jureta Cekuto naj bi za dostavljene informacije plačevala Patria in podjetje njenega takratnega lobista Hansa Wolfganga Riedla.

Zupan je po navedbah tožilstva osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, Cekuta pa napeljevanja k temu dejanju. Policija je v preiskavi že ugotovila, da Cekuta prihodkov, ki jih je dobil od posla s Patrio, ni prijavil slovenski davkariji.