Mateja Vatovca iz ZL-ja je zanimalo, kaj meni predsednik vlade Mira Cerarja o položaju delavcev, ki v koprskem pristanišču opravljajo delo prek t. i. izvajalcev pristaniških storitev. Po njegovem mnenju namreč prihaja do sistematičnih kršitev delovnopravne in davčne zakonodaje.

Premier Cerar je povedal, da se njegova vlada zavzema preprečevanje izkoriščevalskih praks in po njegovih besedah gre v Luki Koper res za nezakonite prakse. Uvedeni so bili že prvi ukrepi na tem področju. Finančna uprava (Furs) je tako izvedla nadzor nad delom na črno in naletela na številne kršitve in izrekla določene kazni. Hkrati pa je pobrala tudi dodatnih 1,3 milijona obveznosti od DDV-ja in drugih odhodkov.

Poleg Fursa so nadzor izvedli tudi inšpektorji inšpektorata za delo. Po Cerarjevih besedah bi lahko naprej nastalo problematiko reševali kombinirano, da bi Luka Koper sama zaposlila pristaniške delavce, ki jih potrebuje. Lahko pa bi jih zaposlili tudi izvajalci pristaniških storitev, vendar bi morali spoštovani obstoječo zakonodajo. Luka Koper mora po njegovem mnenju sprejeti ukrepe, da veriženje podjetij ne bo več mogoče. Vlada pa bo podprla drugačne poslovne prakse, če bo ugotovljeno, da obstoječa praksa omogoča nezakonitosti. Vendar je tovrstna ugotovitev naloga SDH-ja.

Zakaj je bila ustavljena privatizacija NLB-ja?
Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je v poslanskem vprašanju opozorila, da je odločitev vlade o ustavitvi prodaje NLB-ja v očitnem nasprotju z zavezo iz leta 2013. Takrat se je Slovenija obvezala, da bo prodala skoraj tričetrtinski delež banke. Novakovo je zato med drugim zanimalo, kako bo premier prevzel odgovornost za morebitne negativne posledice te odločitve.

Ljudmili Novak je premier pojasnil, da njegova vlada že ves čas sledi cilju, da se s privatizacijo bank dobi kupnina, ki bo pokrila davkoplačevalska sredstva, ki so bila uporabljena na začetku tega desetletja za sanacijo bank. Zato vlada ni soglašala s predlagano ceno delnice. Finančna ministrica pa je Evropski komisiji že pojasnila vladno odločitev in pričakuje alternativne predloge Evropske komisije.

"Na to temo sem se pogovarjal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, ki je izrazil veliko razumevanje. Razume, da je problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem posebna okoliščina, ki je v drugih državah ni."

Po pogovorih finančne ministrice Mateje Vraničar Erman z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager zdaj intenzivno potekajo posvetovanja s strokovnimi službami, ki proučujejo možne variante alternativnih ukrepov. "Verjamem, da bomo z intenzivnimi pogajanji našli rešitev, da se NLB ohrani kot močna regionalna banka," je dodal.

"Ne morem dovoliti, da bi ponovno oškodovali naše davkoplačevalce," je dejal Cerar. "Ne vidim negativnih posledic naše odločitve, če ne prodamo NLB-ja po tej ceni. Negativne bi bile, če bi jo prodali po predlagani ceni," je dodal.

Težave zaradi smradu
Franc Laj iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je premierja opozoril na primere negativnih vplivov na življenjsko okolje. Laja je še posebej zanimalo, kako naj ljudje živijo tam, kjer je hud smrad. Problematična naj bi bila bioplinarna v Lendavi. "Ne drži, da v Sloveniji ni sistema, ki bi omogočal zdravo življenje," je dejal Cerar in dodal, da okoljska inšpekcija nenehno preverja skladnost delovanja z okoljskimi dovoljenji, ki so bili izdani.

Cerar je pojasnil, da v slovenski zakonodaji še ni predpisa glede preobremenjenosti zraka z vonjem in neprijetnimi vonjavami. Največji vir pritožb pa je, poleg gnojnice zaradi smradu iz kompostarn in bioplinarn. Slovenija naj bi na področju sprejela ukrepe, ki bodo usklajeni z evropskimi predpisi. Premier se strinja, da je situacija z lendavsko bioplinarno nemogoča. Po inšpekcijskemu nadzoru pa so bili že sprejeti določeni ukrepi in prepovedi.

(Ne)učinkovito črpanje sredstev EU-ja
Poslanec SD-ja Jan Škoberne je Cerarja povprašal o oceni trenutne učinkovitosti črpanja evropskih sredstev in o ukrepih za izboljšanje administrativne usposobljenosti na tem področju.

Premier Cerar je Škobernetu odvrnil, da so ob nastopu njegove vlade res naleteli na precejšnjo zamudo pri črpanju EU-sredstev. Pri kohezijskih sredstvih leta 2015 ni bila počrpana skoraj milijarda. Slovenija je bila tedaj na 18. mestu po uspešnosti črpanja sredstev, na koncu pa se je uvrstila kar na četrto mesto.

Cerar je še pojasnil, da so nato morali uvesti sistem črpanja sredstev in napravili tudi nov informacijski sistem, ki je skladen z e-kohezijo. Vlada pa vsak mesec preveri, kako poteka črpanje sredstev. Do zamud po Cerarjevih besedah res prihaja. Vzrok pa so posamezni primeri, predvsem s področja, ki ga pokriva ministrstvo za okolje in prostor, saj so na teh področjih strožji EU-predpisi. Nekaj zamud pa je povzročil tudi prehod na nov informacijski sistem, ki je začel delovati junija.