Spomnil je, da ZDA, Avstralija in Madžarska niso sodelovale v poganjanjih o tem dogovoru, Avstrija in Češka sta napovedali, da se mu ne bosta pridružili, pomisleke pa so izrazile Poljska, Bolgarija in Brazilija. V pogajanjih je sicer sodelovalo skoraj 180 držav, več kot 150 pa se jih je pridružilo deklaraciji, ki bo sprejeta decembra na mednarodni konferenci v Marakešu v Maroku.

Cerar verjame, da obstaja velika možnost, da bo slovenska vlada ostala pri dogovoru, če bo odločitev drugačna, pa bo to upošteval. "Verjamem, da mora Slovenija ostati aktivna in povezana z veliko večino sveta v tem primeru. Migrantskega vprašanja ne more nobena država reševati sama," je poudaril.

Horvat: Vlogo ima državni zbor
Jožef Horvat (NSi) je Cerarja opozoril, da vlada na četrtkovi seji ne bi smela sprejeti dokončne odločitve glede dogovora, saj da bi bilo to v nasprotju z zakonom o zunanjih zadevah in deklaracijo o zunanji politiki, v katerih je natančno določena vloga DZ-ja pri zunanji politiki.

Menil je, da bi morala vlada dokončno odločitev sprejeti šele po petkovi nujni seji odbora za zunanjo politiko in izredni seji prihodnjo sredo, ki bosta posvečeni dogovoru o migracijah, na podlagi razprave poslancev. "Vse drugo bom razumel, da smo mi tukaj brez zveze," je dejal.

Kaj pa evropska vojska
Andreja Širclja (SDS) je zanimalo stališče Slovenije do evropske vojske, o kateri sta v zadnjih dneh govorila francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel. Cerar je dejal, da gre za idejo, ki pomeni nadgradnjo pobude o evropskem obrambnem sistemu, znanem pod angleško okrajšavo Pesco. "Slovenija je že vpeta v skupne priprave za nastanek skupnih obrambnih sil EU-ja. Na tem področju sodelujemo, smo obveščeni in dajemo tudi predloge ter pobude," je pojasnil.

Menil je, da je ideja omenjenih državnikov o evropski vojski verjetno odziv na premisleke, ki sta jih imela v zadnje času, o dogajanju v zvezi z brexitom, pozicioniranju ZDA itd. "To ni pravzaprav nič novega, nova je morda besedna zveza evropska vojska, ki sta jo voditelja prvič tako neposredno izrekla," je dodal.

O nemško govorečih v Sloveniji
Zmago Jelinčič (SNS) je ministra vprašal glede nedavnega obiska na Dunaju pri avstrijski zunanji ministrici Karin Kneissl, s katero sta govorila tudi o pravicah nemško govoreče skupine v Sloveniji. Cerar je povedal, da je pogovor stekel na pobudo avstrijske kolegice, pri čemer je sam vztrajal pri dozdajšnjih stališčih Slovenije.

Poudaril je, da nehomogena nemško govoreča skupina v Sloveniji obstaja, na vprašanje, ali obstaja kakšna možnost, da bi tej skupini priznali podobne pravice, kot jih imajo druge manjšine, pa je avstrijski ministrici zelo jasno odgovoril, da te možnosti ni in da te skupine ni mogoče primerjati s slovensko narodno skupnostjo v Avstriji.

Cerar je na vprašanje Predraga Bakovića (SD) komentiral tudi pobeg nekdanjega makedonskega premierja Nikole Gruevskega na Madžarsko, kjer je zaprosil za politični azil. To je po Cerarjevih besedah velik izziv za madžarsko vlado, ki je zaradi očitkov o kršenju temeljnih evropskih vrednot pod hudim pritiskom Bruslja. "Zdaj se je znašla še v zahtevnem položaju, kako obravnavati status Gruevskega – ali mu podeliti pravico do azila oz. kako k temu pravno pristopiti," je dejal Cerar. Gruevski bi moral sicer začeti prestajati dvoletno zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi zlorabe položaja.
Pahor: Dogovor o migracijah sprejemljiv
Predsednik republike Borut Pahor ocenjuje, da je globalni dogovor ZN-ja o migracijah za Slovenijo sprejemljiv. V skladu z določbo tega dogovora o polni suverenosti glede migracij pa naj Slovenija sporoči svoje zadržke ali dodatna pojasnila k dogovoru, je predsednik zapisal na Twitterju.

Dogovor je prvi resen, sicer nezavezujoč poskus mednarodne skupnosti, da usklajeno ureja problem migracij, je pojasnil Pahor.

Pri tem je dodal, da čeprav je dogovor v nekaterih točkah za Slovenijo premalo jasen, kot na primer glede ločevanja med statusom begunca in migranta, je v načelu dobro, da se počasi oblikuje skupen mednarodni pristop do migracij. "Pred nekaj leti smo sami izkusili, kaj pomeni, če so glede masovnih migracij države prepuščene same sebi," je spomnil.

Zagotovil je, da je Slovenija suverena država in suvereno oblikuje svoje stališče o tem vprašanju. Tako ni dvoma, da je Slovenija dolžna popolnoma nadzirati svoje meje ter odvračati ali preprečiti ilegalne prestope, je dodal.

"Menim pa, da je nujno, da se na ravni EU končno oblikuje skupna politika, na širši mednarodni ravni pa vsaj izhodiščna načela," je še pozval.