Vodjo poslanske skupine SDS-a Jože Tanko zanima kadrovska politika vlade - zamenjava direktorja policije Stanislava Venigerja, imenovanje Gorana Klemenčiča na mesto pravosodnega ministra, čeprav naj bi KPK pod njegovim vodenjem kršil pravila dobrega gospodarjenja idr.

Premier Miro Cerar mu je v odgovoru pojasnil, da je kadrovanje vlade doslej potekalo po vseh načelih, ki jih zagovarjajo, in sicer da na ustrezna mesta imenujejo kandidate z integriteto in strokovnostjo. Pri zaposlitvah na zaupanje je dejal, da so število teh mest zmanjšali s šest na pet, drugje pa, da so menjave opravili le tam, kjer je bilo to po njihovi presoji potrebno. Dodal je, da niso šli v nerazumne menjave in zamenjali ljudi, ki dobro opravljajo svoje delo, in da so od 71 mogočih menjav opravili 31.

Glede menjave Venigerja je zatrdil, da je tudi sam dejal, da je bila menjava korektna ter da je dobil ustrezno odpravnino za okoli 70.000 evrov. Prav tako je po Cerarjevih besedah Veniger želel oditi v pokoj. Kar se tiče zamenjave načelnika generalštaba SV-ja Dobrana Božiča, pa Cerar dejal, da je sam izrazil željo, da gre na drugo delovno mesto v tujino.

Za konec je pojasnil še položaj s Klemenčičem, in sicer je ponovil, da je večina očitkov Računskega sodišča letelo na obdobje, ko je komisijo vodil Drago Kos in da jih je komisija pod vodstvom Klemenčiča v večini hitro odpravila. Tanka odgovor sicer ni zadovoljil in je v nadaljevanju menil, da na ustrezna mesta niso bili imenovani kompetentni ljudje, očitki, ki jih je izrekel na račun Klemenčičevega vodenja komisije, pa da so se nanašali le na njegov mandat. Po mnenju Tanka to ni ničelna toleranca. "Gospod premier, vi ste pogrnili že na prvi točki," mu je očital.

ZL zanima poročanje o privatizaciji Darsa
V nadaljevanju je ZL zanimala privatizacija Darsa in upravljanje z državnim premoženjem. Vodjo poslanske skupine ZL-ja Luko Meseca je zanimalo, ali je vlada seznanjena s prodajo Darsa, kako bo premier ukrepal in kaj je s krovnim zakonom o poroštvu za posojila Darsu.
Cerar je zavrnil navedbe v medijih, da prodajajo Dars in da se je njegova vlada o tem kar koli pogovarjala. Je pa v okviru prejšnje vlade nastala neuradna delovna skupina, ki se je ukvarjal z vprašanjem prihodnje strategije razvoja Darsa, kjer je bila kot možnost omenjena tudi privatizacija in kako bi lahko potekala, a dlje od tu ni šlo.
Cerar je poudaril, da za razpolaganje s premoženjem potrebuje vlada potrditev DZ-ja. Je pa poudaril, da je smiselno, da se določena vprašanja, povezana s premoženjem Darsa odprejo, saj ima v svoji lasti tudi nekaj takih naložb, kot so osnovne šole, ki jih je moral zgraditi v zameno za zemljišče v lasti lokalne skupnosti.
Meseca to ni zadovoljilo, saj je izpostavil, da so predstavniki avstralskega Macquarie group že prišli na posvetovalne sestanke in da so v teku že tudi postopki za spremembe zakonodaje, ki bi šli na roke vlagateljem in omogočile prodajo Darsa. Cerar je spet zanikal prodajo Darsa in dodal, da nasprotuje prodaji slovenskih avtocest.
Vlada pa res pripravlja strategijo upravljanja državnega premoženja, ki pa jo bo sprejel in obravnaval DZ. "Tu je veliko varovalk, ki bi tako stvar, če bi se dogajal, pa se ne, postavila na pravo mesto," je dejal. Glede vinjet je dodal, da jih spreminja vlada z uredbo, sprememba zakonodaje pa da gre na račun vpeljave evropske zakonodaje.
Tako Mesec kot Tanko sta zahtevala dodatno obravnavo njunih vprašanj na seji DZ-ja v sredo.

NKBM v roke novega lastnika konec leta
"Kakšne načrte ima vaša vlada glede privatizacije vseh bank v državni lasti oziroma v večinski državni lasti - predvsem nas zanima konkreten terminski načrt prodaje NLB-ja in dokončanje postopka prodaje NKBM-ja, pa tudi vseh drugih bank?" je predsednika vlade vprašal poslanec NSi-ja Jožef Horvat.

Po Cerarjevih besedah so zaskrbljeni nad izidi stresnih testov, pri čemer je dodal, da je bila v primeru slovenskih bank uporabljena celo malce težja metodologija. Dodal je, da se bodo učinki dokapitalizacije pokazali v prihodnjih mesecih, a da to ni opravičilo in da so izidi vseeno skrb vzbujajoči.

Cerar je sicer mnenja, da je treba najprej pustiti delo nadzornim organom in bankam in šele nato se lahko država posredno vmeša v poslovanje bank. Glede prodaje NKBM-ja je dejal, da bo prodaja končana predvidoma do konca leta in da je zato biti previden, da ne bi znižali cene in interesa. Vlada želi tudi zagotoviti prodajo, ki bo smiselna in da ne bo prišlo do korupcijskih tveganj. Kar se tiče NLB-ja, je omenil le, da je načrt zmanjšati lastništvo države na 25 odstotkov plus eno delnico, SID Banka pa da ni na prodaj. V povezavi z Abanko in Banko Celje pa si želijo, da bi prišlo do združevanja.

Cerar: Protipoplavna zaščita med prednostnimi nalogami
Vodjo poslanske skupine SMC-ja Simono Kustec Lipicer je zanimalo, kako bo ukrepala vlada za odpravo posledic že petih večjih poplav letos v Sloveniji. Od Cerarja, ki je tudi predsednik SMC-ja, pričakuje še odgovor na vprašanje, kaj bo vlada v prihodnje storila za večjo poplavno varnost.

V odgovoru Kustec Lipicerjevi se je Cerar najprej zahvalil vsem, ki so in ki še vedno pomagajo pri odpravljanju posledic poplav. Dodal je, da se je vlada intenzivno odzvala, in da je skupaj z ministri odšel na teren pogledat, kakšno je stanje. Organiziral je tudi posvet s pristojnimi strokovnjaki, kjer so ugotovili, da se bo očitno v prihodnosti še ponavljalo izmenjavanje sušnih in poplavnih obdobij.
Zato je zahteval, da mora ministrstvo za okolje do 27. novembra pripraviti akcijski načrt najnujnejših intervencijskih ukrepov, ki jih je mogoče izvesti že v prihodnjih mesecih (čiščenje vodotokov, gradnja manjših nasipov). Napovedal je tudi strog nadzor nad izvajanjem ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Povedal je, da je projekt protipoplavne zaščite izpostavil tudi kot enega izmed dveh ključnih projektov Slovenije v Bruslju.