Najverjetnejši novi mandatar Miro Cerar tudi po prvih pogovorih z nekaterimi novoizvoljenimi strankami ni izgubil upanja v sestavo široke koalicije. Po njegovem mnenju je možnost, da se njeni prvi zanesljivi obrisi pokažejo do prihodnjega petka, ko bo ustanovna seja DZ-ja.

Upanje v široko koalicijo po Cerarjevih besedah ostaja, čeprav vanjo ne bodo nikogar silili. "Iz razgovorov sklepam, da imajo tudi stranke, ki so danes sodelovale pri pogovorih, željo, da nekaj storijo za Slovenijo in so pripravljene prevzeti odgovornost. Ali v vladi ali zunaj nje, bo njihova odločitev," je dejal Cerar. Veseli pa ga, da se vsi zavedajo resnosti položaja, ki terja dokončne ukrepe za izhod iz krize.
V petek sestanek s SD-jem
Kot je pojasnil Cerar, ki se bo v petek sešel še s SD-jem, so se danes pogovarjali neformalno, predvsem o vsebinskih prioritetah, ki naj bi jih imela prihodnja vlada. Načeli so tudi osnovna vprašanja področij, ki bi lahko bila zanimiva za stranke. A pogovori niso šli dlje od spoznavnih tem. Pisna gradiva si bodo še izmenjali, tudi ob koncu tedna. Na tej podlagi pa bodo na začetku prihodnjega tedna nadaljevali bolj vsebinske pogovore.
Cerar je že večkrat dejal, da si želi pisano koalicijo.
DeSUS bi v vlado
"Obstaja velika verjetnost, da bo DeSUS sodeloval v novi vladi in pričakujem, da bi DeSUS-u kot drugi najmočnejši koalicijski stranki pripadlo mesto predsednika DZ-ja," je po sestanku s Cerarjem povedal predsednik stranke Karl Erjavec.

Po njegovem mnenju bi se lahko našla pot do dogovora, a da bodo potrebni še številni sestanki. Že prihodnji teden bodo tako začeli srečanja pogajalskih skupin SMC-ja in DeSUS-a, ki se bosta usklajevali okrog programskih izhodišč. Na vprašanje, kakšno vlado si Cerar želi, Erjavec ni želel konkretno odgovoriti, temveč je dejal le, da "kompatibilno z našim programom".

Erjavec dvomi o teži NSi-ja
O kadrovskih zadevah pa Erjavec in Cerar naj ne bi podrobneje govorila. Tudi število resorjev, ki bi pripadlo posamezni koalicijski stranki, bo po Erjavčevih besedah odvisno od tega, koliko strank bo sodelovalo v novi vladi. "Slovenija potrebuje močno, trdno vlado, politična stabilnost je ključna, tukaj bo DeSUS konstruktiven," je povedal Erjavec. Kot je pristavil, nima zadržkov, da bi v koaliciji sodeloval tudi NSi, pri čemer pa se sprašuje, kako bo ta stranka lahko uresničila svoj program glede na težo, ki jo ima.

Erjavec je sicer pred srečanjem s Cerarjem povedal, da "če zagotovimo regres za vse upokojence, smo zmagali", ter da tudi "ni nujno", da DeSUS ob morebitnem vstopu v koalicijo ohrani zunanji resor, ki ga trenutno vodi.

DeSUS naj bi po poročanju TV Slovenija sicer neuradno že imel kandidata za predsednika DZ-ja, in sicer novoizvoljenega poslanca Primoža Hainza, ki je dolga leta deloval v državnem svetu kot sekretar, pomočnik sekretarja in svetovalec.

ZL: Mogoče je projektno sodelovanje z vlado
Po Erjavcu so bili za prva pogajanja na vrsti predstavniki Združene levice, ki so po prvem srečanju s Cerarjem ugotavljali, da se v številnih točkah programsko razlikujejo, najprej glede privatizacije. Luka Mesec je dejal, da bodo najverjetneje delovali v opoziciji, vendar po njegovih besedah obstaja možnost projektnega sodelovanja stranke z vlado.

Mesec je tudi razkril, kakšne programske ideje za delo vlade imajo v mislih pri SMC-ju. Tako SMC po besedah Meseca želi v tem mandatu privatizirati vsa državna podjetja z izjemo infrastrukturnih, ZL pa je ostro proti privatizaciji, ker po njihovem mnenju v Sloveniji že 20 let dela škodo.

Cerar po besedah Meseca pri drugih zadevah ostaja pri "zelo splošnih" stališčih, ki jih je izražal že pred volitvami, poleg privatizacije in zdravstvene reforme torej pri denimo optimizaciji javne uprave, večji učinkovitosti sodstva, dvigu davčne učinkovitosti, učinkovitem črpanju evropskih sredstev in medgeneracijski solidarnosti.

Redkobesedna Bratuškova
Predsednica ZaAB-ja Alenka Bratušek pa je po prvem srečanju s Cerarjem dejala, da je bil pogovor korekten in ga bodo prihodnji teden nadaljevali na bolj vsebinski ravni. O vladnem programu pa se niso pogovarjali skoraj nič. Ali so se pogovarjali o predlogu za evropskega komisarja, pa ni želela odgovoriti. S pogajanji glede vstopa v vlado pa nameravajo nadaljevati tudi v NSi-ju.

Skrivnostna pogajanja
Prva koalicijska pogajanja sicer potekajo v veliki tajnosti, saj so v največji parlamentarni stranki precej redkobesedni glede poteka, kraja in časa pogajanj. "Ob prvem dnevu so pričakovanja predvsem ta, da bomo z bodočimi koalicijskimi partnerji nekako ugotovili, kakšna so njihova stališča, kako gledajo na celotno zadevo, ali so pri tem projektu, za katerega se zavzemamo, v obliki stabilne vlade pravzaprav zraven oz. kakšen je njihov pogled na zadevo," je za RTV Slovenija popoldne razložil podpredsednik SMC-ja Milan Brglez.

Skrivnostnost pogajanj ali natančneje molk pa pojasnjuje z dejstvom, da pogajalski proces ne more teči drugače, kot da razkrijejo le tisto, kar omogoča nadaljevanje tega procesa. "Ko pridemo do zavezujočih rešitev, moramo komunicirati z javnostjo, do tedaj pa je takšna komunikacija kontraproduktivna in lahko privede do raznih težav v samih pogajanjih," poudarja Brglez.

Glede očitkov nekaterih parlamentarnih strank, da bi SMC moral začeti pogovore s strankami že takoj po volitvah, ne pa šele deset dni po volilni nedelji, je Brglez dejal, da je ta očitek vsaj malo neupravičen, saj je eni izmed parlamentarnih strank zmanjkalo 260 glasov. "Dejstvo je, da iz spoštovanj do vseh, pogajanj ne moreš začeti, preden ni absolutno jasno, kako in kaj je z izidi."

Kdo bo v Cerarjevi mavrici?
Za Cerarjevo široko, kot pravi sam, mavrično koalicijo, je zelo pomembna Nova Slovenija, ki jo v morebitni novi vladi zanimata področji gospodarstva in zdravja, pa tudi kakšen državotvorni resor. Stranka ima sicer podobne dileme kot socialni demokrati. Del članstva obeh strank se nagiba k temu, da bi ostali v opoziciji in se tam okrepili, del pa si želi izvajanja programa v vladi.

Tako za SD kot NSi bi bilo delo v opoziciji težko zaradi SDS-a, SD pa bi imel dodatne težave tudi zaradi gotovo bolj izrazito levičarske Združene levice, ki je sodelovanje v vladi očitno ne zanima preveč. SD bi sicer v vladi zanimali področja dela, gospodarstva in infrastrukture. Nadaljevanje dela prejšnje vlade pa med pričakovanji omenja Zavezništvo Alenke Bratušek.

Stične točke, do katerih bodo morale priti potencialne koalicijske partnerice, so zagotovo davki in privatizacija, kjer sta si, recimo, najbolj vsaksebi prav SD in NSi, a je mogoče slišati, da je kompromis mogoč. Zdi se, da bodo ostre opredelitve iz kampanje že te dni zamenjala milejša stališča.

SMC vztraja pri finančnem ministru
Ko gre za kadrovska vprašanja, so v SMC-ju ob tem, da hočejo imeti finančnega ministra, sicer dejali, da bodo upoštevali načelo, da druga najmočnejša stranka v koaliciji dobi mesto predsednika parlamenta, a le če se partnerji ne bodo dogovorili drugače.