Krašovec se je najprej v središču medijske pozornosti znašel aprila, ko je Mladina razkrila, da je v sodnem sporu proti državi kot sodnik v mirovanju zastopal podjetje svoje žene proti državi. V tem postopku je podal tudi zahtevo za izločitev vseh slovenskih sodnikov in sodišč v državi, ker naj bi bili pristranski do države, ki jim daje plačo.

Cerar je v odzivu na poročanje medijev o Krašovcu konec aprila dejal, da v Krašovčevi dejavnosti načeloma ne vidi nič spornega, zahteva za generalno izločitev sodnikov pa se mu je takrat zdela nedvomno pretirana. V odgovoru na poslansko vprašanje poslanke SDS-a Anje Bah Žibret pa so na vladi zahtevo po izločitvi označili kot legitimno.

O Krašovčevem ravnanju - zastopanju družinskega podjetja pred sodiščem in zahtevi za izločitev sodnikov - je na pobudo sodnega sveta odločala tudi komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu. Izdala je mnenje, da je Krašovec z zahtevo po izločitvi vseh sodnikov in sodstva v državi jemal ugled in dostojanstvo sodstva. To pa po mnenju komisije ni v skladu z načeli kodeksa sodniške etike.

V zadnjih dneh pa se je Krašovec znova znašel v središču afere. Časopis Finance je namreč razkril, da je Krašovec leta 2011 kot generalni sekretar ministrstva za šolstvo za ministrstvo naročil šest barskih miz v skupni vrednosti več kot 6.000 evrov, in to tik preden je zapustil položaj generalnega sekretarja na ministrstvu.