Prenovljeni zakon o davčnem postopku prinaša spremembe pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb. Pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb se bo za leto 2009 upoštevala stopnja davka, ki bo veljala prihodnje leto - to je 21 odstotkov -, in ne letošnja, ki znaša 22 odstotkov. Zavezanci za ta davek bodo tako lahko prihodnje leto plačevali akontacije v zmanjšani višini.

Z novelo zakona o davčnem postopku se poleg tega na novo določa odpis davka pri stečajih in prisilnih poravnavah, uvaja osebno vročanje odločb v določenih primerih, davčna uprava pa zavezancem, katerih dohodki v posameznem letu ne presegajo zneska splošne olajšave, ne bo več izstavila informativnega izračuna dohodnine.

Da bo zavezanec lahko uveljavljal omenjeno olajšavo, mu ne bo treba več za polni delovni čas zaposlovati vsaj enega delavca. Smiselno enake rešitve se uvajajo tudi za vlaganja v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Janša za znižanje davkov
Sprejeti noveli zakona o davčnem postopku in dohodnini predstavljata po besedah predsednika SDS-a Janeza Janše za zdaj samo 20 odstotkov tega, kar je na začetku novembra predlagala že prejšnja vlada. Zdajšnja vlada sicer napoveduje še nekatere druge ukrepe, a Janša opozarja, da ne bodo učinkovali za iztekajoče se leto 2008 in je bila današnja seja za njihov sprejem zadnja priložnost. "Znižanje davkov je najučinkovitejši in najbolj trajen ukrep aktivne politike zaposlovanja," je menil Janša in vlado pozval, naj znova razmisli o tem, ali se ne bi že na začetku leta 2009 odločila za postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za dodatni dve odstotni točki.

Vizjak: Dozdajšnji ukrepi vlade gasilsko in socialno naravnani
Opozicija še vedno ni zadovoljna z vladnimi odzivi na krizo. Razmere so take, da zahtevajo hitro, selektivno in ambiciozno ukrepanje države, je na izredni seji DZ-ja poudaril poslanec SDS-a Andrej Vizjak. Dozdajšnji ukrepi vlade so po Vizjakovih besedah gasilsko, predvsem pa socialno naravnani. Niso pa usmerjeni v tezo, da je lahko kriza izziv oz. priložnost za slovensko gospodarstvo, je bil kritičen. Premier Borut Pahor je njegove očitke zavrnil.

Po Vizjakovih besedah manjkajo predvsem ukrepi, s katerimi bi zdravim podjetjem, ki poslujejo z dobičkom, imajo zdrave razvojne programe in 'nišne' trge, z novimi razbremenitvami omogočili, da se hitro prestrukturirajo ter prilagodijo zahtevam na trgu. Tem podjetjem bi lahko z nekaj več kisika lahko že letos pomagali prebroditi finančno krizo, je dodal poslanec SDS-a.

Potrebni pa so tudi ukrepi za podjetja, ki so zašla v težave. A take primere se obravnava selektivno, je med drugim še menil Vizjak in opozoril, da so številna med temi podjetji že prejela državno pomoč.

Pahor: V odzivanju na krizo gre za vprašanje denarja
Ne gre za vprašanje poguma, gre za vprašanje denarja, je premier Borut Pahor odgovoril na očitke opozicije, da se vlada premalo ambiciozno odziva na svetovno finančno in gospodarsko krizo.

Vlada se ni odločila za zvišanje olajšav v naložbe in razvoj oz. jih je diferencirala, ker bi v nasprotnem primeru potrebovala dodatnih 150 milijonov evrov, je Pahor spomnil na umik predloga znižanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz parlamentarne procedure.

To ni zadnji sveženj ukrepov, ki jih bo predlagala vlada, je še napovedal predsednik vlade in obljubil, da bodo pri tem upoštevali tudi nekatere predloge opozicije, ki se mu zdijo sprejemljivi.

SLS: Ukrepi prepozni
Radovan Žerjav (SLS) je v razpravi vladi očital, da ni nemudoma ukrepala, temveč se je ukvarjala "predvsem s kadrovskimi vprašanji". Sveženj ukrepov za blažitev posledic finančne krize je sprejela šele po tem, ko so opozicijski poslanci predlagali sklic izredne seje. V SLS-u so po njegovih besedah nad predlaganimi ukrepi razočarani, saj so pričakovali več, predvsem pa več poguma, ambicioznosti in konkretne ukrepe.

Kriza na rešetu državnega zbora
Kot je znano, državni zbor na izredni seji razpravlja o ukrepanju vlade, da bi se izognili oz. ublažili negativne vplive svetovne krize na slovensko gospodarstvo.

Po mnenju 30 poslancev opozicijskih strank, ki so pobudniki izredne seje, vlada na krizo odziva prepočasi. Zato so pripravili predloge sklepov, s katerimi želijo vlado pozvati, naj se opredeli do predlogov novel zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in dohodnini, ki ju je pripravila še prejšnja vlada, ter nemudoma sprejme ukrepe za ublažitev posledic krize v obliki konkretnih zakonov.

Več kot 800 milijonov evrov vreden sveženj ukrepov je vlada sprejela v četrtek. Podprla je predlog novele zakona o dohodnini, ki zvišuje olajšave za vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj za samostojne podjetnike, medtem ko je predlagano pospešitev zniževanja davčne stopnje pri davku od dohodkov pravnih oseb ter zvišanje investicijskih olajšav tudi za podjetja umaknila iz procedure.

B. K./M. N.