Oglas
V Odmevih je finančni minister Uroš Čufer na začetku pojasnil, da so se za dvig DDV-ja odločili, ker je bila to boljša kombinacija z vidika gospodarstva in konkurenčnosti. A to ne pomeni, da kriznega davka ne bo, saj je odvisen od ukrepov, ki jih bo vlada še izvedla.
Po novem letu nas načeloma torej čaka še en davek. Kriznega davka niso uvedli, ker se ta prevali samo na domača podjetja, DDV pa na vse, je še dodal. V končnem izkupičku DDV-ja so izračunali tudi povratno zanko zaradi padca porabe, je zatrdil minister. Hkrati pa je pojasnil, da je v izračun, da bi gospodinjstva zaradi višjega DDV-ja plačala 2,3 evra na mesec več, zajet le del DDV-ja z nižjo stopnjo.
Rezi in nedodelani ukrepi spodbud gospodarstvu
Cilj vlade Alenke Bratušek je sodeč po pojasnilih ministra izravnan strukturni deficit do leta 2017, pri čemer bosta dve tretjini ukrepov na strani izdatkov, trenutna struktura pa je približno na 50:50. Čufer je povedal, da bodo privarčevali predvsem v javnem sektorju - prek zmanjšanja mase plač, števila zaposlenih in pokojnin.
Ostaja tudi davek na sladke pijače, ali bo šel v zdravstveno blagajno ali v integralni del, pa še ne vedo, je dejal. Dotaknil se je tudi privatizacije, pri čemer ni želel razkriti ocene potencialnega iztržka prodaj podjetij, saj bi to signaliziralo, koliko je država še pripravljena sprejeti zanje.
Na vprašanje, kako pa nameravajo spodbuditi gospodarstvo, je odvrnil, da so naslednji koraki pregled posojilnih shem, ki ne delujejo, pripravljajo se davčne blagajne, okrepila pa se bo tudi davčna uprava. Poleg tega je predvideno tudi obdavčenje črnih gradenj, kjer pa podrobnosti še niso dorečene, a ideja je, da bi črnograditelji zanje plačali določene prispevke. Napovedal je tudi, da se bomo morali najpozneje v začetku prihodnjega leta znova zadolžiti za drugo polovico leta 2014.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje