"Žal mi je, ampak do pokojninske reforme ni prišlo, to je samo kozmetika," je na novinarski konferenci v okviru predreferendumske kampanje dejal poslanec SDS-a France Cukjati. Ocenjuje, da je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nepregleden, za mlade nestimulativen ter nesolidaren z gospodarstvom.
Po Cukjatijevem mnenju novega zakona sploh ne moremo imenovati reforma, saj bo po izračunih vlade prihranil le 0,1 odstotka BDP-ja, kar znaša 37 milijonov evrov - do 300 milijonov je še daleč. SDS predlaga drugačno rešitev, ki temelji na osebnem pokojninskem računu, na katerem bi lahko vsak posameznik videl svoje stanje vplačanih prispevkov.

Poleg tega bi SDS uvedel 200 evrov starostne pokojnine, ne glede na dolžino delovne dobe ali pa na manj kot 15 let delovne dobe. Ves ostali priliv v blagajno se deli glede na delež prispevkov vsakega posameznika v pokojninsko blagajno. Cukjati poudarja, da bi že samo s tem - brez kakršnih koli prilivov iz proračuna - dosegli skoraj enak ali celo boljši prihranek kot Svetlikova reforma. Poleg tega bi že samo zaposlitev 10.000 ljudi prinesla prihranek 60. milijonov evrov letno, več od Svetlikove reforme, trdi Cukjati.
"Nismo želeli biti nesramni do prejšnje vlade"
Na novinarsko vprašanje, zakaj se pokojninske reforme ni lotila že Janševa vlada, ko je za to še bil čas, pa je Cukjati odgovoril: "Ko smo mi nastopili mandat, je bil zakon star šele pet let, pa bi ga šli spreminjat? To bi bilo nesramno do prejšnje vlade." Napovedal je, da če ta reforma pade, bo morala prihodnja vlada novo reformo sprejeti do leta 2015.

Petek: Vlada kriminalizira medsosedsko pomoč
Poslanec SDS-a Miro Petek se je osredotočil na zakon o preprečevanju dela na črno, ki je po njegovi oceni nastal iz hudobije ter je poskus kriminalizacije medsosedske pomoči. Prinesel bo poslabšanje odnosov, ovajanje med sosedi in sebičnost, je prepričan. Še posebej je nepravično, da zakon vključuje tudi kmete kot samozaposlene.

Zakon bo po Petkovi oceni prinesel ogromno birokracije, bogatil birokrate, podražil državo, obremenil malega človeka, davčnih utaj in sive ekonomije velikih pa ne bo preprečil.

Gorenak: Kdo se boji odprtja arhivov?
Po besedah poslanca SDS-a Vinka Gorenaka vlada tudi pri zakonu o arhivih nadaljuje taktiko zastraševanja, da so ogroženi nacionalni interesi, posamezniki, ki so pomagali državi, ter manjšine. Izpostavil je dejstvo, da so bili ti arhivi odprti od leta 2006, pa se v vmesnem času ni nič zgodilo, nihče od prej omenjenih ni bil dejansko ogrožen.

Na trditve koalicije, da ima večina zahodnih držav arhive zaprte od 50 do 80 let, pa je odgovoril, da so to večinoma države z dolgo demokratično tradicijo. V popolnoma nobeni vzhodnoevropski državi pa ni najti zaprtega arhiva bivše tajne policije, je zatrdil Gorenak.