Nataša Pirc Musar je dopoldne položila venec k spomeniku OF-a v Rožni dolini v Ljubljani, ob tem pa za TV Slovenija poudarila: "Svoboda je odsotnost vojne. Zato je prav, da se danes spomnimo tudi tistih, ki nimajo svobode, predvsem naših prijateljev v Ukrajini in Palestini. Želela bi si, da bi države, ki danes povzročajo nasilje, s tem prenehale in se zavedale, da je svoboda pomembna za čisto vsakega človeka na tem planetu."

Spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda

Že pred tem je v poslanici zapisala, da je dan upora proti okupatorju eden od državnih praznikov, ki nas spominja na težko pričakovano in zahtevno pot do samostojnosti. Ta po njenih navedbah predstavlja uresničitev dolgoletnih sanj naših prednikov o svobodi, "v kateri lahko danes živimo in ustvarjamo pod zastavo Republike Slovenije".

S praznikom se po njenih navedbah spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je bila med letoma 1941 in 1945 gonilna sila slovenskega upora, "njena prizadevanja pa so nas privedla vse do končne osvoboditve naše domovine". "Zato se danes poklanjamo pogumu in neomajni volji vseh, ki so se v tistih temnih časih uprli nasilju, zatiranju in krivici. Spominjamo se tistih, ki so – z orožjem ali besedo, v gozdovih ali mestih, z dejanji ali tihim uporom – tlakovali pot do naše svobode," je zapisala.

Slovenski narod je po prepričanju predsednice skozi zgodovino sicer že večkrat dokazal, da zna prepoznati pravi trenutek za sodelovanje in odpor. "Prav tako, da si ne pusti vzeti pravice do svojega jezika, kulture in suverenosti, do življenja na svojem prostoru s svojimi vrednotami. Naša dolžnost danes ni le ohranjati spomin na pretekle žrtve in boje, temveč tudi negovati vrednote, za katere so se naši predniki borili – svobodo, pravičnost, solidarnost in mir," je zapisala.

Današnji dan naj bo po njenih navedbah priložnost, "da se zahvalimo vsem, ki so prispevali, da lahko živimo v svobodni in demokratični državi". "Hkrati pa naj nas opomni, da mir in svoboda nista samoumevna, temveč odgovornost vsake generacije," je dodala. Pozvala je, naj imamo radi "svojo domovino in bodimo enotni, vsaj pri temah, ki so pomembne za našo skupno prihodnost".

Golob opozoril na nevarnost populističnih idej

Premier Robert Golob je medtem v svoji poslanici ob dnevu upora proti okupatorju opozoril na nevarnosti, ki jih prinašajo populistične ideje in poskusi potvarjanja zgodovine. "Zato moramo ostati budni in zavezani resnici. Svoboda ne pomeni brezbrižnosti, temveč pomeni odgovornost. Demokracija pa zahteva, da se iz zgodovine učimo, in ne, da jo pozabimo," je zapisal.

Tudi on je spomnil, da tudi danes živimo v času, ko se vprašanja miru, varnosti in človekovih pravic znova postavljajo v ospredje. "Ob naraščajočih svetovnih napetostih se moramo zavedati pomena vsakdanje odgovornosti – besed, ki lahko gradijo ali rušijo, dejanj, ki lahko povezujejo ali razdvajajo," je zapisal.

Zato moramo po njegovih besedah varnost razumeti kot skupno odgovornost. Vlada po njegovih besedah pripravlja načrt, ki bo Slovenijo okrepil na treh temeljih: obrambi, družbeni varnosti in celostni družbeni odpornosti, pri čemer ostajajo v središču človek, njegovo dostojanstvo in njegove pravice.

Poudaril je tudi pomen sodelovanja in skupnih vrednot pri gradnji prihodnosti. "Naj bo ta dan opomnik in spodbuda, da svoboda in demokracija nista samoumevni ter da je mir skupni projekt," je zapisal premier.

Vrečko: Priča smo porastu desnega populizma

Ministrica za kulturo in prvi obraz Levice Asta Vrečko pa je v poslanici zapisala, da živimo v svetu, za katerega se zdi, da je "pozabil na pogum naših prednikov" in "zanemaril klice k solidarnosti, sočutju in razumu". "Priča smo porastu desnega populizma, vzponu sovraštva in radikalnih idej, za katere smo verjeli, da smo jih pred 80 leti pregnali iz Evrope, sveta in zgodovine. Pretrgana življenja, izgubljene generacije in uničena otroštva zaradi vojn, podnebnih sprememb in samodržcev so tudi 80 let po koncu vojne še vedno realnost. Zato ta čas ponovno zahteva pogum – da se postavimo v obrambo zatiranim in izkoriščanim, za ohranitev priborjenih pravic ter vzpostavitev solidarne in vključujoče družbe, v kateri ne bo nihče pozabljen ali zapuščen," je zapisala.

Kot je še dodala, sta se junaški boj in množični upor vzpostavila proti tistim, ki so hoteli naš jezik in kulturo prepovedati ter ju označevali za nevredna. "Zato se narodnoosvobodilni boj ni bil zgolj s puško na rami, temveč tudi z besedo, pesmijo, knjigo in jezikom," je zapisala. In dodala: "Naša dolžnost je, da ohranjamo spomin, negujemo vrednote Osvobodilne fronte in jih prenašamo naprej – brez potvarjanja, brez relativiziranja, brez pozabe."

Sajovic: Brez OF in organiziranega odpora Slovenija ne bi obstala kot samostojna in svobodna država

Minister za obrambo Borut Sajovic, ki je danes pri spomeniku padlim borcem ob Planinskem domu na Boču položil venec v spomin na žrtve druge svetovne vojne, je v nagovoru izpostavil, da dan upora proti okupatorju ni ne rdeč ne bel praznik, temveč ponosen in uporen slovenski praznik, so zapisali na spletni strani ministrstva.

Izpostavil je, da so največji dosežki v slovenski zgodovini, vključno z osamosvojitvijo leta 1991, rezultat enotnosti naroda. Ob tem pa je opozoril, da Slovenija danes potrebuje več optimizma in sodelovanja. "Svetlobe in dobrih stvari je okrog nas bistveno več kot slabih. Zato se moramo vprašati, zakaj nas bolj zanimajo afere kot ustvarjalnost," je pozval.

V nagovoru je navedel tudi dosežke Slovenije, kot so stabilno gospodarstvo, visoka zaposlenost, razvoj znanosti in izobraževanja ter skrb za javno zdravstvo. Poudaril je, da Slovenska vojska svojo opremo kupuje za lastno varnost, ne za potrebe Nata: "Ne kupujemo opreme za druge, kupujemo jo zase - za zaščito naših pripadnikov in obrambo naše domovine."

Zbrane je tudi spodbudil k povezovanju in medsebojnemu spoštovanju. "Pomembneje od tega, kateri politični opciji kdo pripada, je to, da ostanemo ljudje, prijatelji in dobri sosedje," je dejal.

Slavnostna govornica na državni proslavi je bila predsednica DZ-ja

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je na petkovi državni proslavi poudarila, da je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tedanjega časa. Zahtevala je junaštvo in prelom s preteklostjo, v težkih razmerah pa je "posejala seme slovenske državnosti", je dejala. Poudarila je, da je vsako leto na ta dan v ospredju razmislek o pomenu upora za slovenski narod.

V nagovoru pa je predsednica DZ-ja izpostavila tudi vlogo kulture, ki je bila "vedno najpomembnejši temelj narodne identitete". Spomnila je še, da je bil slovenski narod ob uporu in ohranjanju lastne kulture v času najhujše morije na evropskih tleh zmožen tudi sočutja do človeka. Po drugi strani pa tudi po vojni ni bilo vse prav in pravično. "A resnice o Osvobodilni fronti, narodnoosvobodilnem boju in osvoboditvi izpod jermenov okupatorja ne smemo nikoli žaliti s potvarjanjem zgodovinskih dejstev," je poudarila.

Sorodna novica "Odločitev za upor je bila največja odločitev tistega časa in je zahtevala veliko junaštvo"

Spomin na dogodke 26. aprila 1941

Ob državnem prazniku, ki je bil v preteklosti imenovan dan Osvobodilne fronte, se Slovenija spominja dogodkov leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Območje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaški fašistični NDH.

Slovenci so se odločili upreti in 26. aprila 1941 so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperialistično fronto.