Kot je na novinarski konferenci, prvi na novi lokaciji v Ljubljani, dejal član uprave Darsa David Skornšek, so se prihodki lani medletno povečali za sedem odstotkov, razlog za rast pa je pripisati večjemu prometu na avtocestah in posledično višjim prihodkom od cestnin. Darsu je uspelo tudi znižati stroške.

Prihodki od prodaje vinjet so znašali 240,9 milijona evrov. Po Skornškovih besedah so lani prodali 8,8 milijona vinjet, od tega 5,6 milijona tedenskih. Ob tem so izdali tudi 84.000 plačilnih nalogov, od tega več kot polovico tujcem, izdali pa so tudi 11.000 opominov.

Iz predornine za predor Karavanke so lani vknjižili 18,2 milijona evrov, kar je bilo približno 300.000 evrov manj, kot so prvotno pričakovali. Skornšek je med glavnimi razlogi za nižje prihodke navedel evropsko prvenstvo v nogometu, Google, ki je nekaj dni napačno obveščal uporabnike, da je predor zaprt, ter zapore na avstrijski strani.

Tretja razvojna os, predor Karavanke

Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je med ključnimi dosežki lanskega leta poudaril napredek pri izdaji gradbenih dovoljenj na tretji razvojni osi, začetek gradnje glavne ceste Gorišnica–Ormož in konec gradnje in selitev v novo poslovno stavbo na Griču v Ljubljani, ki bo v celoti končana predvidoma konec tega meseca.

Med ključnimi dosežki leta je obenem navedel preboj druge oziroma vzhodne cevi predora Karavanke. "Letos nameravamo končati skoraj vsa dela, nekaj nam jih bo ostalo za leto 2026 in predvidoma spomladi prihodnje leto bo cev odprta za ves promet," je dejal Ribič.

Odprtju vzhodne cevi bo sledila sanacija zahodne cevi, po trenutnih načrtih pa bosta obe cevi odprti na začetku leta 2029.

Upravljanje hitrosti na ljubljanskem obroču

Med ključnimi projekti letos je Ribič navedel projekt za dinamično upravljanje hitrosti na ljubljanskem obroču, s katerim bodo skušali vsaj delno povečati pretočnost. "Začeli bomo omejevati hitrost približno 20 kilometrov pred ljubljanskim obročem, jo prilagajali gostoti prometa in s tem omogočili, da pritiski po ljubljanskem obroču ne bodo tako močni in da bo promet bolje stekel," je pojasnil. Po Ribičevih besedah naj bi projekt zaživel sredi letošnjega poletja.

Letos prav tako načrtujejo dokončanje in odprtje novega priključka Dragomer. Priključek bo razbremenil zdajšnji priključek na Brezovici in na Darsu si posledično obetajo bistveno manj gneče.

Sončne elektrarne

V načrtih je tudi, da bodo v obdobju od petih do desetih let vzpostavili toliko sončnih elektrarn, da bodo postali energetsko samozadostni.

V leto 2025 po Ribičevih besedah vstopajo precej razbremenjeni. Kot je spomnil, so imeli lani precej dodatnega dela z raznimi revizijami in forenzičnimi preiskavami ter pogajanji s sindikati.
"Konec leta smo z vsemi tremi dosegli sporazume, tako da tudi zaradi tega predvidevam in verjamem, da bo letošnje leto bistveno lažje in da se bomo lahko mirno posvetili delu," je dejal.