V Darsu namreč pojasnjujejo, da jim je večkratno zaprtje in neuporaba predora Šentvid v juliju in avgustu kot upravljavcem povzročilo znatno materialno in nematerialno škodo. Sočasno so pozvali prometnega ministra Radovana Žerjava, naj država prek svojih organov od izvajalca del zahteva povračilo narodnogospodarske škode, ki je nastala, ko je bil predor zaprt.

Avtocestni odsek Šentvid-Koseze, na katerem je tudi predor Šentvid, so odprli 1. julija, le nekaj ur po odprtju pa so morali del predora v smeri proti Gorenjski zaradi odpadanja protipožarnega ometa zapreti. V noči na 2. julij je promet po predoru znova stekel. Predor je bil nato zaradi sanacije začasno zaprt v noči s 4. na 5. julij oz. s 5. na 6. julij, od 7. do 12. oz. 13. julija in v noči z 21. na 22. julij.

Nato se je v noči na 6. avgust odkrušilo približno dva kvadratna metra protipožarnega ometa, ki je padel na avtomobil z nemško registracijo. Pri tem je nastala le materialna škoda, cev pa so nemudoma zaprli za promet. Dva dni pozneje sta tako uprava Darsa kot tudi minister Žerjav ponudila odstop. Predsednik vlade Janez Janša ponujenega odstopa Žerjava ni sprejel, usoda uprave Darsa pa še ni znana.

Gradnja predora se je začela leta 2004, njegova vrednost pa znaša 124,7 milijona evrov oz. skupaj z elektrostrojno opremo 135,7 milijona evrov.

C. R.