Predsednik SD-ja Dejan Židan se je kot kandidat za kmetijskega ministra predstavil pred odborom DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Da je njegova vizija ustrezna in kandidat primeren, je glasovalo deset članov odbora, štirje pa so menili nasprotno. Židan bo tako že tretjič vodil omenjeni resor.
Kot prednostne naloge je izpostavil zmanjševanje administrativnih bremen, operativno izvajanje deklaracije zagotovimo.si hrano za jutri in zagotavljanje uspešno delujoče gozdno-lesne verige.

Kot zadolžitev je tudi izpostavil ukrepe zaradi stabilizacije slovenskega trga zaradi ruskega embarga. Pri tem je opozoril, da je Slovenija pod pritiskom sekundarnih učinkov, da se bodo torej pojavili viški hrane iz drugih evropskih držav.

Že prihodnji teden bo ministrstvo začelo pozivati, da prebivalci še bolj posegajo po domači hrani. Pristojni organi pa bodo skušali preprečevati, da prihaja v Slovenijo hrana, ki je napačno označena in napačne kakovosti. "Izvajamo okrepljen nadzor uvoza sadja in perutninskega mesa. To so ukrepi, ki so bistveni do konca leta," je dodal Židan.
Večja samooskrba
Predstavil je tudi ukrepe v smer povečanja proizvodnje hrane. "Prišli smo do ocene, da je bila stopnja samooskrbe pred 20 leti 85-odstotna, zdaj pa je pri 75-odstotna. Rast smo ponovno imeli leta 2011 in letos, tudi na segmentu surovega mleka, ki daje delo največ slovenskim kmetijam," je pojasnil kandidat za ministra. Rasti si želi zlasti na področjih vrtnin, proizvodnje krušnih žit in stabilizacijo proizvodnje surovega mleka, kjer polovica proizvodnje poteka pri gorskih kmetijah.

Pri aktualnih vprašanjih je Židan ponovno izpostavil izrazito odklonilno mnenje Slovenije glede uporabe gensko spremenjenih organizmov, uporabe mesa kloniranih živali, dotaknil pa se je tudi pomena certificiranja kmetijskih pridelkov in izdelkov. Židan si tudi želi, da bi bil tokrat minister za štiri leta, saj bo tako lahko vsaj nekatere projekte izpeljal do konca in bodo vidni tudi učinki.
Proti svobodni izbiri kmetov
Pri vprašanjih poslancev je glede nasprotovanja davčnim blagajnam pri kmetih pojasnil, da je večina kmetov že tako prejemnikom pavšalov in prek pavšalne obdavčitve že plačujejo svoje davke. Židan tudi ne podpira prostovoljnega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, saj da je nepovezanost, neorganiziranost slovenskega kmetijstva že tako problematična. Izpostavil je tudi negativne posledice prehoda na prostovoljno članstvo iz tujine.

Na vprašanje, kako obvarovati kmetije novih obremenitev, je poudaril, da bodo z novo davčno reformo dodatno razbremenjeni tisti kmetje, ki bodo do okolja prijaznejši. Ob tem je izpostavil, da ne verjame, da obstajajo v kmetijstvu škodljive subvencije. Glede katastrskega dohodka je pojasnil, da je delovna komisija končala delo in dala predloge za temeljito prenovo, česar se bo ministrstvo tudi lotilo.
Bo zavod za zaposlovanje končno to postal?
Anja Kopač Mrak (SD) je bila za primerno kandidatko ocenjena z desetimi glasovi za in tremi proti. V predstavitvi je izpostavila dosežke svojega ministrovanja v zadnjem letu in pol ter spomnila, da kriza že dolgo ni več le finančna in gospodarska, temveč je tudi kriza vrednot. Zato mora biti delo ministrstva usmerjeno k socialni varnosti, družbeni kohezivnosti in odgovorni solidarnosti vsakogar izmed nas, je povedala poslancem.

Po njenih besedah ključni težavi na trgu dela ostajata starostna segmentacija in stroškovna neenakost med različnimi oblikami dela. Poleg tega je treba končati tudi reformo študentskega dela, ki je bila v preteklem mandatu že pripravljena in skoraj v celoti usklajena z deležniki, je spomnila kandidatka. Dodala je, da bo treba spremeniti tudi obstoječo ureditev občasnega in začasnega dela za upokojence.

Kopač Mrakova je napovedala tudi prenovo delovanja zavoda za zaposlovanje, ki naj bi bil zdaj preveč rigiden, zavzela pa se je tudi za vzpostavitev odpravninskega sklada, pri čemer se zaveda, da bodo težave z dogovorom, kdo ga bo financiral, saj celotnega stroška ne more kriti država.

Obeta se informativni izračun socialnih transferjev
Prav tako je izpostavila tudi reorganizacijo centrov za socialno delo (CSD) in uvedbo informativnih izračunov socialnih transferjev. Pri CSD-jih namerava predvsem izboljšati storitev oz. "nove logike dela", na področju socialnih transferjev pa bodo sledili popravki socialne zakonodaje, ki naj bi prinesli njene poenostavitve.
Med pomembne projekte je uvrstila tudi uvedbo informativnih izračunov socialnih transferjev. Te bi po vzoru informativnih izračunov dohodnine enkrat letno dobili vsi upravičenci do socialnih transferjev.

Demografskih sprememb se namerava lotiti z zakonom o dolgotrajni negi in osebni asistenci, ki bo združil v enovit sistem dostopa, izvajanja in financiranja storitve osebne, socialne in zdravstvene pomoči za osebe, dolgotrajno odvisne od pomoči drugih. Ena izmed ključnih nalog ostaja sprememba pokojninskega sistema, ki naj bi morala zaživeti do leta 2020. Predtem naj bi nastala bela knjiga.

Žmavc si želi več sodelovanja
Gorazd Žmavc (DeSUS), za njegovo ministrsko kandidaturo je glasovalo sedem članov odbora, en je bil proti, se je med drugim zavzel za okrepljeno sodelovanje s parlamentarno komisijo, za čezmejno sodelovanje z zamejci ter povezovanje s slovenskimi znanstveniki in vrhunskimi strokovnjaki z vsega sveta.

Poudaril je tudi ohranitev slovenskega jezika in kulturne identitete pri Slovencih po svetu in v zamejstvu, česar pa ne bo, če ne bo Slovenija pritegnila mlade generacije. Prav tako je kot pomembno označil gospodarsko sodelovanje. Po njegovem mnenju bo treba poiskati teme, ki bodo zanimale tudi mlade, pri tem pa mora urad sodelovati z različnimi ministrstvi ter univerzitetnimi in znanstvenimi ustanovami.
Mlade iz zamejstva in sveta je po njegovem mogoče tudi pritegniti s študentsko izmenjavo in vključevanjem v podjetniške inkubatorje. Prav tako sta zanj pomembni gospodarsko sodelovanje in ustanavljanje kulturnih gospodarskih središč Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pomembno se mu zdi tudi, da se pri vodenju urada, tega trenutno še vodi Žmavc, ohrani kontinuiteta.

Žmavc je dobil tudi vprašanje o svojem osebnem odnosu do notifikacije avstrijske državne pogodbe, vendar ministrski kandidat na to vprašanje ni odgovoril.

Erjavec daje poudarek gospodarski diplomaciji
Karl Erjavec pa je parlamentarnim odbornikom za zunanjo politiko opisal, kaj se dogaja s Slovenijo na področju zunanjih zadev in kaj so v Mladiki (stavba zunanjega ministrstva) postorili med njegovim vodenjem resorja.

Tako je naštel, da so pripravili novo strategijo slovenske zunanje politike, da ima Slovenija strateška partnerstva z ZDA, Rusijo, Francijo, Turčijo ter da so posebno poglavje v okviru zunanjih zadev namenili gospodarski diplomaciji. "Ena glavnih nalog zunanje politike je podpora slovenskemu gospodarstvu in privabljanju tujih investitorjev v globaliziranem okolju," je povedal Erjavec.

Zasliševalcem je tudi razložil, da so odnosi s sosedami dobri, da z njimi nimamo odprtih vprašanj, ki bi obremenjevala odnose, tako da imamo z njimi "prijateljske, politične in druge odnose". "Vedno se pojavljajo odprta vprašanja, ki jih rešujemo na ustrezen način," je dejal.

Glede arbitražnega reševanja meje s Hrvaško je Erjavec povedal, da pričakuje dokončno odločitev arbitrov pred koncem prihodnjega leta. "Glavni cilj Slovenije je dostop do odprtega morja," je dejal Erjavec in izrazil nezadovoljstvo glede reševanja vprašanja s hrvaškimi varčevalci.

Čeprav je bil s Hrvaško podpisan memorandum, se Hrvaška pretirano ne zmeni za ta dokument. "Žal si hrvaška stran memorandum razlaga po svoje, in ne tako, kot je bilo dogovorjeno, ter ni izvedla vseh procedur, kot je bilo dogovorjeno," je še opozoril.

"Izmišljena afera" Benedejčič
Med vprašanji članov odbora se je seveda pojavila tudi najnovejša afera, da naj bi za Rusijo vohunil slovenski veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič. Erjavec je povedal, da je naročil pridobitev podatkov vseh ustreznih služb in prihod veleposlanika na konzultacije. Vendar je bil pri vsej zgodbi precej skeptičen, saj je Benedejčič sodeloval na vrhu Nata v Walesu. To pa, če bi obstajali kakšni sumi, bi mu Nato onemogočil.

Erjavcu so v Natu zatrdili, da ni nobenih sumov ali preiskav glede slovenskega veleposlanika in da imajo v zadnjem času kar nekaj podobnih prijav in špekulacij. Da gre pri sumih vohunjenja za neresnice, je Erjavcu potrdila tudi Sova.
Odborniki DZ-ja za zunanje zadeve so na koncu z 10 glasovi za in petimi proti Erjavca ocenili kot primernega tudi za novega zunanjega ministra.

Mramorja in Klemenčiča ni bilo
Poslanci SMC-ja, DeSUS-a, SD-ja in ZaAB-a niso sodelovali na sejah komisije za peticije ter komisije za nadzor javnih financ, na katerih naj bi se predstavila ministrska kandidata za pravosodje in finance Goran Klemenčič in Dušan Mramor, saj menijo, da sklic komisij presega določila poslovnika DZ-ja kot tudi dejansko parlamentarno prakso. Mramor in Klemenčič sta že predtem opravičila današnjo odsotnost na omenjenih sejah. Pred matičnima delovnima telesoma pa se bosta predstavila v ponedeljek.
Šircelj: To je napad na demokracijo
Gre za prvovrsten škandal in napad na demokracijo, meni predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS), ki je sejo po 15 minutah prekinil. Po mnenju Širclja se postavlja vprašanje, ali ima opozicija v tej komisiji res večino, ki naj bi jo po predpisih in poslovniku imela. Na to je že na sami seji opozoril tudi prvak SDS-a Janez Janša.
Šircelj je v izjavi za medije po seji povedal, da bi kandidat za ministra moral nastop pred organi DZ-ja vzeti kot absolutno prioriteto; razpored zaslišanj je bil znan nekaj dni vnaprej, zato gre za nesprejemljivo dejanje.
Tudi koalicijski poslanci bi morali priti na sejo, meni Šircelj. Zlasti zato, da se opravi razprava in se navsezadnje na simboličen način uresniči tisto, kar je mandatar Miro Cerar zagotavljal: tvorno sodelovanje med opozicijo in koalicijo. "To, da ne bo demokratičnega nadzora nad javnimi financami in da bodo te stranke delovale tako, kot so začele, je prvovrsten škandal in napad na demokracijo," je še posvaril Šircelj.
Irglova: Klemenčič je nespoštljiv do DZ-ja
Eva Irgl (SDS), ki vodi komisijo DZ-ja za peticije in človekove pravice, je ocenila, da bi Klemenčič kot kandidat za ministra v času zaslišanj moral biti na voljo, saj je vedno tudi možnost, da zainteresirano delovno telo opravi zaslišanje. Kot ocenjuje, je takšno ravnanje nespoštljiv odnos do DZ-ja. Po njenem prepričanju so delovali v skladu s poslovnikom.

Prav tako je po njenih besedah praksa, da je treba najprej zaslišati kandidata na zainteresiranem delovnem telesu, da to lahko da priporočila matičnemu. "Glede na to, da Klemenčič danes na tej komisiji očitno ne bo zaslišan, še ne pomeni, da ne bo v prihodnje," je še opozorila. Tudi ona je izpostavila, da se ji opravičila posameznih poslanskih skupin ne zdi dobro ravnanje, "sploh zato, ker se prav stranka SMC sklicuje na neke nove politične standarde".

Razdelitev: devet, štiri, tri in 12. vlada Republike Slovenije
Listo je mandatar za sestavo vlade Miro Cerar v DZ vložil v torek in dejal, da ne dvomi o podpori ministrom. Poslancem koalicije so se kandidati že predstavili. Zaslišanja se bodo nadaljevala prihodnji teden, v ponedeljek in torek.

V ponedeljek bodo na vrsti kandidatka za ministrico za šolstvo Setnik Cankarjeva, Jožef Petrovič, kandidat za ministra za gospodarstvo, Violeta Bulc, ki bi bila kot ministrica brez resorja pristojna za strateške projekte, ter Mramor in Klemenčič. Vsi so kandidati stranke SMC. V ponedeljek čaka zaslišanje tudi Janka Vebra (SD), kandidata za obrambnega ministra.

V torek se bodo v zadnjem svežnju predstavitev predstavili kandidati za ministre za notranje zadeve (Vesna Györkös Žnidar), javno upravo (Boris Koprivnikar), infrastrukturo (Peter Gašperšič), okolje (Irena Majcen), kulturo (Julijana Bizjak Mlakar) in zdravje (Milojka Kolar). Poslanci bodo o ministrih odločali na izredni seji v četrtek, to je dva meseca po predčasnih parlamentarnih volitvah. S tem bo 12. vlada Republike Slovenije oblikovana.