Poslanske skupine, razen SNS-a, načeloma podpirajo deklaracijo. Foto: DZ
Poslanske skupine, razen SNS-a, načeloma podpirajo deklaracijo. Foto: DZ

Državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina je na začetku pojasnila, da deklaracija daje okvir smernicam za delovanje Slovenije na Zahodnem Balkanu, ki jih je vlada sprejela 8. julija. Predlog deklaracije ugotavlja, da je Balkan prioritetna regija za Slovenijo, ki si bo zato prizadevala za krepitev sodelovanja z državami regije in med njimi na vseh področjih.

Predstavniki poslanskih skupin so se v predstavitvi stališč strinjali, da Slovenija z deklaracijo in smernicami zamuja več let. Poslanci iz vrst koalicije so pri tem izpostavljali, da je dobro, da se je za dejavnejšo vlogo v regiji odločila vsaj zdajšnja vlada.

Miro Petek je bil v imenu poslanske skupine SDS kritičen do vlade, saj meni, da se ni dobro pripravila na deklaracijo. Ta po njegovih besedah temelji na trhlih smernicah, ki jih je strokovna javnost raztrgala. Kritičen je bil tudi, ker v dokumentu ni omenjena slovenska diaspora v državah Zahodnega Balkana. Dodal je še, da imajo v SDS-u občutek, da je bila ta deklaracija za vlado "nujno zlo", da bi "semafor po nekaj mesecih znova zasvetil zeleno".

Poudarek na gospodarskih interesih
"Kar 20 let smo potrebovali, da smo preboleli protibalkanski sindrom," pa je prepričan Franco Juri iz poslanske skupine Zares in dodal, da so nas druge države, ki niso del tega prostora, medtem prehitevale in uveljavile svoje gospodarske interese na tem prostoru. Jakob Presečnik iz SLS-a pa meni, da mora biti namen deklaracije ustvarjanje ugodnega okolja za slovensko gospodarstvo v regiji. Ne sme pa pomeniti popuščanja in zniževanja demokratičnih standardov.

Matjaž Zanoškar iz stranke DeSUS je dejal, da je Slovenija zaradi nove politike v zadnjih mesecih ponovno pridobila ugled aktivne države na Zahodnem Balkanu. Proces Brdo se mora nadaljevati, okrepiti se mora sodelovanje na področju gospodarstva, v Sloveniji pa moramo prevzeti tudi dejavnejšo vlogo v mednarodnih organizacijah v regiji, je prepričan.

Slovenija bi lahko na Balkanu pomenila več
Po mnenju poslanca LDS-a Antona Anderliča je očitno, da sta v Sloveniji dozorela spoznanje in potreba, da je treba na Zahodnem Balkanu storiti nekaj več. "Gre za odgovornost sodelovanja v soseščini in mi smo trdno prepričani, da mora Slovenija na Balkanu imeti veliko večjo vlogo, kot jo ima. In lahko bi jo imela," je dejal. "Načela, na katerih temelji predlog deklaracije, so vsekakor prava," je v imenu SD-ja dejal Dejan Levanič. Dodal je, da gre za model, na katerem je nastala Evropska gospodarska skupnost oz. zdajšnja Evropska unija.

"Dejstvo je, da je deklaracija zmazek, ki nima ne repa ne glave," pa je bil kritičen predsednik SNS-a Zmago Jelinčič, ki je dokument med drugim označil za "blebetanje brez osnove". Opozoril je na nepoznavanje Balkana v Sloveniji in na to, da v deklaraciji ni omenjena Hrvaška.