Zdaj nad večino kapitalskih naložb, to je nad dobrimi desetimi milijardami, bdi Slovenski državni holding SDH. Ta bo konec leta še preostanek naložb, ki jih ima v lasti, prenesel na državo. Ostal ali postal bo zgolj upravljavec. Vladna koalicija pa, kot sporoča, že snuje novega upravljavca in verjetno lastnika vseh ali večine kapitalskih naložb, to naj bi bil demografski sklad. Ideja, ki se vleče več kot dvajset let, je danes precej popačena in preoblikovana za politične namene. Če bo nacionalni demografski sklad imel v lasti in upravljal državno premoženje, s tem pa nadomestil zdajšnjo ureditev upravljanja SDH-ja, KAD-a, DSU-ja, ZPIZ-ovega deleža Zavarovalnice Triglav in celo DUTB-ja, bo to pomenilo, da je vlada našla način za prevzem nadzora nad državnimi kapitalskimi naložbami in strateškimi podjetji. S pokojninami to ne bo imelo veliko opraviti.

Neuspešnim poskusom ustanavljanja različice demografskega sklada smo bili priča tudi pod prejšnjima vladama. Finančno ministrstvo je vedno zadržano in pod pritiskom koalicijskih partnerjev predlagalo, da je demografski sklad portfeljski, kupnine iz prodaj naložb, nepremičnin in dividend pa se natečejo v ZPIZ-ovo blagajno in vanjo prispevajo malenkost več, kot Kapitalska družba (KAD) prispeva danes, to je okrog 50 milijonov. DeSUS je bil vedno nezadovoljen s skromnim predlogom. Trenutno pa se mu v koaliciji obeta izpolnitev želja. Še več, predsednica DeSUS-a Aleksandra Pivec v demografskem skladu vidi priložnost za financiranje politik za vse generacije "v širšem spektru". Tudi predsednik NSi-ja Matej Tonin meni, da je pomembno, da se vse premoženje združi pod eno streho in da sklad skrbi za vse generacije, tudi za večjo rodnost in vračanje visoko kvalificiranih Slovencev v domovino. Koalicijski partnerji omenjajo možnost, da bi denar iz sklada porabili za gradnjo domov za starejše občane in rehabilitacijskih centrov. O katerem denarju in o čem pravzaprav govorimo?

"Ni kaj dosti dati v sklad"

Strokovnjak za korporativno upravljanje in soavtor zakona o SDH-ju Gorazd Podbevšek pravi, da bi sklad moral biti kvečjemu "vreča" portfeljskih naložb, takšnih za prodajo, ki bi jih upravljala ena od družb za upravljanje (DZU, ki se drži strogih zakonov in regulativ): "Kot realist bi rekel, da sicer ni kaj dosti, kar bi dali v sklad. To je problem, ki ga imamo. Mi se ves čas pogovarjamo, kot da smo Norveška in nam vsako leto nekaj milijard nafte priteče iz morja. Pogovarjamo se, kako bomo upravljali silno premoženje. Mi nekega premoženja, ki bi bilo po svoji naravi primerno za takšen sklad, ni veliko. Skladi morajo vedno imeti portfeljske naložbe, če hočejo biti skladi. V ozadju zdaj zamišljenega demografskega sklada je všečna, a popolnoma nerealna ideja."

Dušan Mramor pravi, da je kot finančni minister večkrat zavrnil idejo demografskega sklada kot rešitve česar koli. Ekonomsko se mu zdi sklad popoln nesmisel, celo škodljiv. Namreč, če bi donose iz kapitalskih naložb izmaknili proračunu in jih v celoti namenili ZPIZ-u, bi odtegnili sredstva za poplačilo dolgov in drugih obveznosti, ki jih ima država. To ne bi ostalo neopaženo. Moody's bi bil verjetno prvi, ki bi občutno znižal bonitetno oceno naše države, posledično bi otežili in podražili tudi zadolževanje slovenskih podjetij v tujini, kar bi znižalo konkurenčnost in produktivnost. Prav produktivnost gospodarstva pa je treba okrepiti, če želimo dolgoročno polniti ZPIZ s spodobno visokimi prispevki.

"Če vzameš premoženje in ga daš drugam in zagotoviš, da imajo upokojenci terjatev do tega premoženja s financiranjem njihovih pokojnin, pomeni, da pustiš vse obveznosti, ki so nastale s tem premoženjem, vsem drugim – davkoplačevalcem. Nekdo drug mora poravnavati obresti in vračati dolgove. Mi nimamo presežka imetja, ki bi ga dali na stran in iz njega črpali za neki namen …. Nimamo naftnega sklada, kakšnih rudnikov zlata ali česar koli. Nimamo neto terjatev do tujine, ne moremo dati na stran ničesar, če imamo obveznosti," pojasnjuje Mramor.

Podbevšek parafrazira: "Pogovarjamo se, kot da mi nekdo reče: Za svojo starost si boš moral privarčevati za stanovanje. In jaz rečem: Prav, bom takoj danes začel varčevati. In to na način, da bom vzel 100 tisoč evrov posojila in od tega 80 tisoč dal na ločen račun. In rečem, 80 tisočakov že imam! Ampak jaz dejansko nimam nič privarčevanega. Mi smo zadolženi kot država in pretvarjati se, da imamo "srebrnino", ki jo lahko damo za neki poseben namen na stran, je hecno, ker bomo na koncu plačevali take obresti, da nam donosi od premoženja teh obresti sploh ne bodo pokrivali."

Sorodna novica Aleksandra Pivec: V demografskem skladu želimo čim več državnega premoženja

Politični vpliv brez strokovnega sita?

Demografski sklad ima sicer velik pravni in organizacijski problem. Nanj ni mogoče strpati strateških naložb, kot so DARS, Slovenske železnice, ELES, SODO, 2TDK, DRI – družb, katerih ustanoviteljica je z zakonom država in si prizadeva za druge, tako rekoč družbeno pomembne cilje. Nacionalni demografski sklad kot nova družba naj bi po zamislih koalicije imel skupščino, nadzornike in upravo. Lanski predlog zakona, ki ga je vložil takrat opozicijski SDS, je predvideval, da bi 13-članski nadzorni svet predlagale kar poslanske skupine. Takšen politični vpliv brez strokovnega sita, ki zagotavlja izbor najbolj kompetentnih kandidatov, bi bil v nasprotju s smernicami OECD-ja.

"Upravljanje državnega premoženja ne more biti polprofesionalno, še manj politično, če hočemo, da bo premoženje ostalo, se povečevalo in ne usihalo," pravi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. V ZSSS-ju od leta 2012 zahtevajo in predlagajo ustanovitev demografskega sklada, ki bo prispeval k polnjenju ZPIZ-a. Vlada ga je pravzaprav, če se drži črke zakona o ZPIZ-u 2, sprejetega leta 2012 (torej v času druge Janševe vlade), dolžna ustanoviti. Pokojninski prispevki zaposlenih in delodajalcev v blagajno prispevajo le 80 % potrebnih sredstev, KAD le 0,9 %, država pa iz proračuna primakne milijardo, letos krepko čez milijardo, izdatek je bil v preteklosti tudi že milijarda in pol. Kapitalski steber za pokojnine (steber, ki bi polnil pokojninsko blagajno iz plemenitenja in prodaje premoženja) je treba okrepiti, to je jasno vsem. A kako to storiti? Sindikati so v preteklosti predlagali več virov, med njimi tudi nepremičninski davek. "Naš cilj je na vsak način urediti socialno varnost na starost. Naš odgovor na to je bil demografski sklad in politika ga vsakokrat sproti povzema. Ali nima boljših rešitev ali pa nobenih rešitev. Iščemo odgovore pri politiki. Vsi ugibamo, kaj se bo natančno zgodilo. Nas je k ideji vodila ideja, da pri premoženju, ki je še ostalo, participirajo vsi državljani. Jasno nam je, da gospodarstvo deluje v ciklih, da pa se da verjetno premoženje racionalno izkoriščati prek donosov takrat, ko so," še pravi Lidija Jerkič, ki jasno pove, da denarja iz tega vira ne bo danes ali jutri, ampak čez 10 ali 20 let.

Poskus popolne zamenjave ljudi, ki odločajo o državnih družbah

Demografska slika s 623.000 prejemniki pokojnin postaja s finančnega vidika boleče neugodna. Pred nami so vprašanja o podaljševanju delovnega staža, prilagoditvi delovnih mest, izboljšanju produktivnosti v podjetjih, povečanju vlaganj v raziskave in razvoj, javnih naložbah, zaposlovanju tujcev, povečanju delodajalskih prispevnih stopenj (vir konflikta med sindikati in delodajalci), povečanju davkov ali uvajanju novih davščin.

Jeseni bo pred nami zakonski predlog o nekem novem skladu, zavitem v jezik generacij in pokojnin, v resnici pa gre za poskus popolne zamenjave ljudi, ki odločajo o nadzornih svetih v državnih družbah.