Za uspeh nezaupnice je bilo potrebnih 46 glasov. Predlagatelji (LMŠ, SD, Levica, SAB, nepovezani poslanci) so jih skupaj imeli 43. Dva poslanca Levice sicer nista mogla glasovati, saj sta bila pozitivna na okužbo z novim koronavirusom.

Levica je neuspešno predlagala zamik glasovanja na četrtek. "So poskrbeli, da se glasovanja ni dalo organizirati na daljavo za tadva, ki sta v karanteni, ali pa prestaviti na čas, ko bosta nazaj," je pozneje v Studiu City dejal koordinator Levice Luka Mesec.

Ministra je sicer podprlo zgolj 28 poslancev iz njegove stranke SMC in vladnega SDS-a. V NSi-ju in dva poslanca DeSUS-a so bili vzdržani, poslanec DeSUS-a Ivan Hršak pa je interpelacijo podprl.

Razprava o vloženi interpelaciji je trajala 10 ur. Predvidenih je sicer bilo 13 ur, vendar številni poslanci in poslanske skupine, predvsem na strani koalicije, v razpravi niso sodelovali.

Dikaučič: Argumentirano sem odgovoril na vse očitke

Pravosodni minister je po interpelaciji dejal, da je vesel, da mu je uspelo poslance prepričati z argumenti, ki jih je predstavil. Razpravo je ocenil kot polno osebnih diskreditacij, kar ga ne preseneča, ga pa žalosti tak ton razprave, ki po njegovem mnenju ne bo umiril razgretega ozračja.

Ob vprašanju, ali to, da je poslanska skupina NSi-ja za predstavitev stališča in razpravo prijavila zgolj pet minut, razume kot sporočilo, je Dikaučič znova zatrdil, da sledi temu, da je bila razprava konstruktivna. Poslanci NSi-ja so bili sicer pri glasovanju o interpelaciji vzdržani.

Na očitke, da je kljub uspešno prestani interpelaciji še vedno v sodni preiskavi zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin, je Dikaučič odvrnil, da je argumentirano odgovoril na vse očitke, in je prepričan, da so poslanci DZ-ja to tudi prepoznali. Ob tem je poudaril, da v Sloveniji še vedno velja domneva nedolžnosti, sodna preiskava pa je namenjena temu, da "pokaže, kaj je res in kaj ni".

Opozicija: Izkazala se je nizka podpora Dikaučiču

V delu opozicije po neuspeli nezaupnici menijo, da je glasovanje pokazalo nizko podporo, ki jo uživa Dikaučič. Predlagateljica interpelacije Tina Heferle (LMŠ) je ugotavljala, "da minister ne zmore toliko osebne integritete, da bi sprejel dejstvo, da v DZ-ju nima niti tretjinske podpore". Današnje glasovanje bi moralo biti po njenem mnenju razlog, da Dikaučič premisli, ali kot pravosodni minister še ima legitimno podporo.

Heferle je bila kritična tudi do redkega vključevanja Dikaučiča v razpravo. Ko pa se je oglasil, so bile njegove besede vsebinsko prazne, brez argumentov, s katerimi bi zavračal očitke, je dejala. Dodala je, da je bilo sicer razbrati, da je minister "bral tisto, kar so mu njegove službe pripravile med razpravo".

Meira Hot (SD) je pojasnila, da so v SD-ju takšen rezultat glasovanja pričakovali. Po njihovem mnenju je bilo iz ravnanj ministra v prejšnjem tednu jasno, da "se v ozadju dogajajo kupčije in bo današnje glasovanje zagotovljeno". Vseeno so v SD-ju prepričani, da so argumenti v razpravi pokazali, da Dikaučič ni primeren za opravljanje funkcije pravosodnega ministra. "Ta gospod niti uradniške službe v tem trenutku ne bi mogel dobiti, ker nima potrdila, da ni v kazenskem postopku," je Dikaučiču očitala Hot.

Nizka podpora v številu glasov po mnenju Maše Kociper (SAB) kaže, da Dikaučič v koaliciji ne uživa trdne podpore. "Mislim, da že dolgo kakšen minister ni dobil samo 28 glasov na interpelaciji," je opomnila. Skozi razpravo se je pokazalo, da Dikaučič nima strokovnih, osebnih ali vodstvenih kompetenc, niti znanja in vpogleda v delo resorja, je prepričana. Kociper je ob tem opomnila, da zaradi dejstva, da v Sloveniji epidemija covida-19 pravnoformalno ni razglašena, poslanci DZ-ja ne morejo glasovati na daljavo. Glasovanja se namreč nista udeležila poslanca Levice, ki sta okužena z novim koronavirusom. Po mnenju Maše Kociper bi lahko v trenutni slabi epidemiološki situaciji zbolelo še več poslancev. Ker vlada ne razglasi epidemije, pa je zato po njenem mnenju ogroženo delovanje zakonodajnega telesa. "Danes sta bila dva poslanca, naslednjič štiri, lahko koalicijski (...) na koncu lahko pridemo do situacije, ko DZ sploh ne bo mogel zasedati, ker ne bo kvoruma," je opozorila Kociper.

"Poskrbeli so za to, da se glasovanja ni dalo organizirati na daljavo za tadva, ki sta v karanteni, ali pa prestaviti na čas, ko bi se vrnila nazaj," je pozneje v Studiu City dodal poslanec Levice Luka Mesec, ki je bil kritičen tudi do "izjemno kratke" koalicijske razprave o ministru Dikaučiču.

DeSUS kritičen do ministra

Uspeh vložene nezaupnice je bil odvisen tudi od odločitve poslancev DeSUS-a, ki so bili do ministra zelo kritični. Kot je povedal poslanec Ivan Hršak, je precedens, da je pravosodni minister v sodni preiskavi. Hršak je interpelacijo podprl, druga dva poslanca DeSUS-a, ki sta bila v dvorani (Robert Polnar in Branko Simonovič), sta se vzdržala glasovanja.

Dikaučič je ob koncu razprave izrazil presenečenje, "da je razprava potekala na tako nizki ravni". Očitke interpelacije je zavrnil in ocenil, da ne gre za kritiko njegovega dela, pač pa ker je minister vlade Janeza Janše.

Heferle: Če bi bil na predstavitvi odkrit, nikoli ne bi postal minister

"Zelo povedna je tale podpora ministru, ki se odraža v zasedenosti dvorane," je (ne)zasedenost poslanskih klopi na začetku komentirala poslanka LMŠ-ja Tina Heferle, ki je predstavila stališča predlagateljev interpelacije. "Upam si trditi, da če bi bil minister Diakučič v že času predstavitve odkrit s poslanci, ne bi nikoli postal minister za pravosodje," je dejala poslanka LMŠ-ja in dodala, da je "v njegovem zelo kratkem mandatu iz omare padlo toliko okostnjakov, da v zreli parlamentarni demokraciji niti ne bi bilo treba vlagati interpelacije – minister bi odstopil sam".

V uvodnem govoru je poudarila predvsem pomen objektivne politične odgovornosti. "Po mnenju predlagateljev ni moralno, da je minister Dikaučič še kot kandidat javnosti in poslancem DZ-ja zamolčal to, da ga bremenijo sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin ter neizpolnjena finančna obveznost plačila komunalnega prispevka," je poudarila poslanka.

Delegirana tožilca nekaj dni pred interpelacijo 'začasno' imenovana

Sago s postopkom imenovanja delegiranih tožilcev je po besedah Tine Heferle spremljala vsa Evropa. Po mnenju predlagateljev je za nastali položajem soodgovoren minister. Očitajo mu objavo drugega razpisa, ki ga označujejo za nezakonitega. "S svojim aktivnim ravnanjem, ko je objavil nezakonit poziv in s tem skušal povoziti predhoden zakonit in transparenten poziv, ki je bil v sklepni fazi, je deloval proti pravnemu redu Republike Slovenije. Minister Dikaučič je s svojo aktivnostjo kršil temeljna načela vladavine prava in dopustil vladno uzurpacijo tolmačenja zakonov oziroma pravnega reda," je dejala in poudarila, da Slovenija z imenovanjem zamuja že skoraj pol leta.

Prejšnji teden je sicer vlada odločila, da za evropska delegirana tožilca predlaga oba kandidata, ki sta vložila kandidaturi, torej Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja. Vlada in z njo minister sta po besedah Tine Heferle tako klonila šele pod pritiskom interpelacije. "A žal tudi tokrat ni šlo brez samovoljne arbitrarnosti – govorim o t. i. začasni seznanitvi oziroma imenovanju," je dejala Heferle in ocenila, da gre "za novo svojevrstno pravno huliganstvo".

Sorodna novica Ob imenovanju evropskih tožilcev tudi vprašanja, kaj pomeni, da sta imenovana "začasno"

Očitki o političnem izbiranju državnih tožilcev

Tudi pri vprašanju imenovanj in napredovanj državnih tožilcev se po mnenju vlagateljev interpelacije ministra opustitev dolžnih ravnanj odraža v tem, da naklepno ali malomarno ne poskrbi za zapolnitev prostih državnotožilskih mest, ki so normativno določena za normalno delovanje državnega tožilstva. "Ni nepomembno, da je odredba o številu mest državnih tožilcev konec leta 2020 predvidevala 268 mest. Danes je zasedenih 205 mest," je dejala Tina Heferle. Minister Dikaučič v času svojega mandata po mnenju predlagateljev ni storil popolnoma nič za to, da bi postopki za imenovanje novih tožilcev in napredovanja že imenovanih tožilcev stekli naprej brez zadrževanja in političnega vmešavanja. Vladi in ministru tako očitajo imenovanja na selektiven način po ključu politične ustreznosti.

Kolektivna odgovornost za delo vlade in okrnitev žalskega notariata

Predlagatelji interpelacije sicer očitajo tudi sodelovanje pri sprejemanju zakonskih predlogov, s katerimi vlada posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Vlada, prav tako pa minister Dikaučič, po mnenju predlagateljev interpelacije nista hotela razumeti napotka ustavnega sodišča ob ugotovitvi neustavnosti dela 39. člena zakona o nalezljivih boleznih. "Nasprotno, namesto da bi odločbo dosledno uresničila, je vlada ob asistenci ministra Dikaučiča v zakon prelila lastne protiustavne in (večinoma) razveljavljene odloke," so zapisali.

Tina Heferle je poudarila tudi, da se minister ni udeležil niti ene seje parlamentarnega odbora za pravosodje, na katerem so sprejemali pomembne odločitve. Prav tako pa je po njenih navedbah z opustitvijo dolžnega ravnanja povzročil zaprtje redne notarske pisarne v Žalcu, čeprav je na tem območju notarska pisarna obratovala že skoraj polna tri desetletja. "Zaradi ministrovih dejanj je prišlo do zaprtja žalske notarske pisarne oziroma do njenega diskontinuiranega delovanja. S tem je minister neposredno kršil zakon o notariatu," je dejala Tina Heferle.

Po mnenju predlagateljev vzrokov za interpelacijo več kot dovolj

"Visoka stopnja spoštovanja pravne države, poznavanje in spoštovanje hierarhije pravnih aktov, kot so zakoni in vladne uredbe, ter zakonitost ravnanja – to so vrline, ki bi morale biti za pravosodnega ministra samoumevne. Žal ministra Dikaučuča ne krasi nobena od naštetih vrednot. Prav nasprotno – "krasita" ga hvale nevredno izigravanje sodnega sistema in izmikanje sodnim organom z neprevzemanjem sodnih pošiljk, "krasi" ga izmikanje plačilu komunalnega prispevka in na žalost naše pravne države ga krasi tudi sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin," naštevajo predlagatelji.

Po mnenju predlagateljev je dovolj že eno samo dejanje, ena sama kršitev ali ena sama dovolj huda osebnostna lastnost, da minister ne bi smel biti več minister. "Gospoda Diakučiča "krasi" celo več tovrstnih lastnosti, ravnanj in kršitev, zato smo predlagatelji prepričani, da ni primeren, da bi še naprej opravljal funkcijo pravosodnega ministra," je dejala Tina Heferle.

Kršitve so po njenih besedah takšne narave, da jih ni mogoče opravičiti s preprostim opravičilom ali poznejšim plačilom komunalnega prispevka. Vse te pretekle kršitve ostajajo, tako kot ostaja sum storitve kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja poslovnih listin, je poudarila.

Minister v celoti zavrača očitke

"Zdi se mi, da skušajo predlagatelji interpelacije ustvariti vtis, da je moje ministrovanje nedopustno," je v svojem zagovoru dejal pravosodni minister. Kot je dejal, predlagatelji za svoje očitke nimajo nobenih argumentov ali dokazov in navajajo netočnosti. Interpelacijo je zato v celoti zavrnil. "Menim, da pri današnji interpelaciji ne gre za kritiko mojega dela, čeprav se želi tako prikazati, temveč sem interpeliran samo in izključno zato, ker sem minister te vlade," je dejal.

Sorodna novica Dikaučič: Interpelacijo, ki ni niti o mojem delu, zavračam

Zatrdil je, da zagovarja pravno državo in da se mu njeno delovanje zdi še posebej pomembno v teh kriznih časih. Dejal je, da se zaveda, da bo deležen obtožb in natolcevanj, verjetno tudi nizkotnih, ki jih bo poslušal, saj je to njegova dolžnost. "Že na tem mestu pa lahko rečem, da vem, da delam prav, in da me pri tem podpira vlada in moji izjemni sodelavci na ministrstvu," je dejal.

Minister je dejal, da razume, da v vsem svojem mandatu ni bil deležen miru, saj so razmere "vse prej kot lahke in normalne". "Težje pa razumem, da se mi v interpelaciji po eni strani očita, da delujem proti vladavini prava, po drugi pa se mi očita ravno sledenje črki zakona in to, da presojo nezakonitosti prepuščam sodstvu," je dejal in se vprašal, kaj mu torej predlagatelji interpelacije sploh očitajo. "Minister lahko odgovarja zgolj na očitke iz pristojnosti svojega resorja," je poudaril in očitke iz interpelacije označil za neutemeljene – "bodisi ker se ne nanašajo na pristojnosti ministra za pravosodje bodisi ker so zavajajoči".

Očitki v povezavi z delegiranimi tožilci po mnenju ministra nerazumljivi

Dikaučič je dejal, da ima do navedb, da je bila objava drugega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev nezakonita, precejšnje zadržke. "Kot sem že večkrat poudaril, o nezakonitosti lahko odloči samo sodišče," je dejal.

"Naj znova ponovim – ni v pristojnosti ministra soditi o zakonitosti vladnih odločitev, niti niso trditve pravne stroke, kot se navaja v interpelaciji, tiste, ki vežejo ministra, kot tudi ne mnenje javnosti, pač pa so to edino veljavni pravni akti te države – in ti veljajo, dokler sodišče ne odloči drugače," je dejal. Dodal je, da je upravno sodišče odpravilo sklep vlade in zadevo vrnilo vladi v ponoven postopek. Očitke interpelacije, da je "v interesu ministrstva čim dlje zavlačevati in da s postopom vlada zavlačuje, da bi se Slovenija s svojima predstavnikoma v projekt evropskega javnega tožilstva vključila čim kasneje ali sploh ne," je označil za nerazumljive.

"Ministrstvo za pravosodje in jaz kot minister delamo vse v okviru naših pooblastil, da bo Slovenija imela čim prej v evropskem javnem tožilstvu poleg evropskega tožilca tudi evropska delegirana tožilstva," je zatrdil.

Minister zavrača tudi očitke o zavlačevanju postopkov glede državnih tožilcev

Glede imenovanja državnih tožilcev je minister dejal, da mu predlagatelji očitajo odgovornost glede hitrosti imenovanja državnih tožilcev. "Hkrati navajate, da težava ni v izvedbi razpisov," je dejal in poudaril je, da je to sicer njegova edina pristojnost.

V času njegovega mandata so bili tako po trditvah Dikaučiča v najkrajšem mogočem času oblikovani in na vlado poslani trije predlogi za imenovanje državnega tožilstva. "V zvezi s fazo postopkov, ki je v pristojnosti ministrstva za pravosodje, mi ni mogoče utemeljeno očitati zavlačevanja postopkov oziroma nespoštovanja predpisov," je prepričan minister. Zavrnil je tudi očitke o razlikovanju oziroma preferiranju posameznih kandidatov.

"Očita se mi, da sem del vlade, ki sprejema ukrepe za varovanje življenja in zdravja"

Na očitek, da kot pravosodni minister sodeluje pri sprejemanju zakonskih predlogov, s katerimi vlada posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, je minister odgovoril, da se mu pravzaprav očita, da je del vlade, ki v svetovni zdravstveni krizi sprejema ukrepe za varovanje življenja in zdravja. "V takšnih zdravstvenih razmerah, ki se žal vsak dan slabšajo, po naravi stvari človekove pravice in svoboščine ne morejo v polni meri kohabitirati. Včasih se mora za zaščito ene najvišje mogoče temeljne pravice – to je življenje in zdravja – poseči v druge temeljne pravice," je dejal minister in poudaril, da je pri tem treba iskati pravo mero, sorazmerje med pravico, ki se ščiti, in ukrepom.

Na očitek, da je ustavno sodišče maja razveljavilo nekatere določbe zakona o nalezljivih boleznih, je odgovoril, da gre za zakon, za katerega je primarno odgovoren minister za zdravje, in da so vloge pri sprejemanju zakonodaje jasno določene in omejene. "Trdim, da je interpelacija na tem mestu ponovno vsebinsko neutemeljena," je dejal. Opozoril je, da kot takšna predstavlja nevaren precedens, po katerem bi lahko politično odgovornost uveljavljali popolnoma ločeno od pristojnosti, za katere so posamezni ministri imenovani in odgovorni. Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih je sicer označil za dober, po njegovem mnenju bi okrepila spoštovanje načela zakonitosti in ustrezneje zavarovala človeško zdravje.

Očitek o okrnitvi delovanja žalskega notariata

Kot je dejal, se v zadnji točki interpelacije ‒ gre za očitke o okrnitvi delovanja notariata v Spodnji Savinjski dolini ‒ problematizira njegova prosta izbira zaposlitve. Še preden je postal kandidat za ministra, je želel uresničiti z ustavo zagotovljeno pravico do dela in postati notar, je pojasnil in poudaril, da možnost, da se za zaposlitev poteguje, vsakemu pod enakimi pogoji zagotavlja ustava. Dodal je, da o tem nato odloča sodišče. "Tako je bilo tudi v mojem primeru," je poudaril.

"Če potegnemo črto, me predlagatelji skozi celotno interpelacijo pavšalno obtožujete delovanja proti vladavini prava, hkrati pa mi očitate, da sledim črki zakona ‒ v konkretnem primeru in s tem, da bi po vašem mnenju moral posegati v zakonsko določene pristojnosti drugih resorjev," je sklenil Dikaučič in interpelacijo v celoti zavrnil.

V razpravi je sicer pričakovati, da bodo odprli tudi druge očitke proti pravosodnemu ministru, saj proti Dikaučiču zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin poteka sodna preiskava. Prav tako so v javnost prišli očitki, da ni plačal komunalnega prispevka v občini Šentjur, iz katere prihaja poslanec poslanske skupine DeSUS-a Robert Polnar. A v preteklih dneh so mediji poročali, da naj bi prispevek vendarle plačal.

Koalicija se je opredelila proti interpelaciji

V poslanskih skupinah koalicijskih strank SDS, SMC in NSi so napovedali, da interpelacije ne bodo podprli in se strinjali z ministrom, da pri interpelaciji ne gre toliko za očitke na račun njegovega dela, ampak se mora ta zagovarjati le zato, ker je minister te vlade.

Poslanci SDS-a so napovedali, da bodo interpelacijo, ki je po njihovih besedah neutemeljena in neargumentirana, soglasno zavrnili, je v imenu poslanske skupine napovedal Dejan Kaloh, ki je opoziciji ob tem očital destruktivnost. Interpelacijo namreč v SDS-u označujejo kot ponoven poskus spodkopavanja vlade z zlorabo tega instituta, očitki pa nimajo nobene povezave z delom ministra za pravosodje. "Te opozicijsko-interpelacijske igre brez meja so z današnjo interpelacijo dosegle nov rekord," je dejal Kaloh in spomnil, da je bila interpelacija vložena le nekaj mesecev po nastopu mandata pravosodnega ministra. Koalicija pa bo tudi to "interpelacijsko etapo pretekla zmagovito", saj bo interpelacija zavrnjena, je napovedal Kaloh.

V SMC-ju so bili prepričani, da minister, ki prihaja iz kvote njihove stranke, svoje delo opravlja odgovorno in zakonito, od svojega imenovanja pa je naredil vse, da bi Slovenija čim prej imela evropska delegirana tožilca, je dejal Dušan Verbič. Vloga ministrstva za pravosodje pri zagotavljanju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa po njegovih besedah ni nadrejena drugim ministrstvom, temveč gre za nezavezujočo posvetovalno vlogo, je poudaril. Orodje interpelacije je po Verbičevih besedah sicer legitimna poteza opozicije, "ki pa v teh časih diši bolj po čem drugem", prizadevanja opozicije za rušenje vlade pa so "že presegla meje dobrega okusa in vse skupaj postaja neresno". Podobno kot minister sam pa tudi Verbič meni, da so predlagatelji, ki so v interpelaciji zapisali, da Dikaučič sodeluje v osebni vojni predsednika vlade, s takšnimi izjavami dajejo jasno sporočilo, da je interpeliran predvsem zato, ker je minister te vlade.

Tudi poslanci NSi-ja so napovedali, da predlagane interpelacije ne bodo podprli, ker minister ni politično odgovoren za očitke v interpelaciji, je v imenu poslanske skupine te vladne stranke napovedala Tadeja Šuštar Zalar. Položaj ministra je ena najodgovornejših funkcij v državi in nobenega dvoma ni, da mora biti minister oseba z absolutno osebno in moralno integriteto, je pri tem poudarila. "In brž ko se pojavi neki resen sum o določeni nepravilnosti, ne nujno nezakonitosti, ki bi jo zagrešil kak funkcionar pred ali med opravljanjem funkcije, sledi nemudoma odstop s funkcije. Poudarjamo pa, da mora biti tak sum resen in utemeljen. To je praksa v državah Evropske unije, ki imajo zrelo demokracijo," je pojasnila odločitev, da interpelacije ne bodo podprli.

Opozicija vztraja pri očitkih

V poslanskih skupinah opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP so vztrajali pri očitkih iz interpelacije in med drugim opozarjajo, da ministrstvo vodi človek, ki sam ne spoštuje pravnega reda.

V LMŠ-ju glasovanje o interpelaciji sicer razumejo kot glasovanje o razrešitvi vlade, glasovanje, pri katerem se je mogoče opredeliti le za ali proti, je opozoril vodja poslanske skupine Brane Golubović. Neglasovanje bi po njegovem mnenju pomenilo, da si nekateri zaradi osebnih interesov ali strahu zatiskajo oči pred vladnimi pritiski na sodstvo, evtanazijo demokracije. Dodal je, da Dikaučič, ki je v sodnih postopkih zaradi suma kaznivega dejanja utaje davkov in ponarejanja uradnih listin, simbolizira vse, kar je z današnjo vlado narobe: nedostojnost, nestrokovnost, napuh, samovoljo, nižanje politične kulture, prepričanje, da so vladajoči prvorazredni, da je država njihova last in plen, avtokratskost in kleptokracijo.

Sorodna novica Del opozicije vložil interpelaciji proti Simoni Kustec in Marjanu Dikaučiču

Glede na preteklost Dikaučiča in nanj naslovljenih očitkov se državljani upravičeno sprašujejo, kako mu lahko zaupajo, da bo pripravil zakonodajo, ki bo kakovostna in ki predvsem ne bo povezana s partikularnimi, zasebnimi interesi, je opozorila Meira Hot (SD). Poleg tega po njenih besedah Dikaučič nosi tudi kolektivno odgovornost za delo vlade, ki po njenih besedah po "tekočem traku" sprejema neustavne odločitve. Pravosodnemu ministru je med drugim očitala odgovornost za neimenovanje slovenskih državnih tožilcev, znižanje proračunskih sredstev pravosodnim proračunskim uporabnikom za prihodnje leto in izpostavila njegovo vlogo pri neimenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Na koncu je vlada prejšnji teden sicer imenovala dva evropska delegirana državna tožilca, pa vendarle zgolj začasno. Zdaj pravniki opozarjajo, da pojem začasnosti imenovanja sploh ne obstaja, je opozorila.

Na čelu pravosodnega ministrstva je človek, ki ne spoštuje pravnega reda in je trenutno v predkazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj davčne zatajitve, je v imenu SAB-a opozorila Maša Kociper. "Če državo vodijo ljudje, ki ne spoštujejo temeljnih pravnih postulatov, kako lahko to pričakujemo od državljanov," je dejala poslanka. Po njenih besedah se je zaradi nespoštovanja zakonov, ustave in sodnih odločb Slovenija že uvrstila na neslaven seznam držav, ki jih EU šteje za problematične in imajo težave z vladavino prava. Sklep vlade o začasnem imenovanju dveh delegiranih tožilcev pa v SAB-u vidijo kot "ponesrečen poskus reševanja kože ministra", saj zakon začasnega imenovanja delegiranih tožilcev sploh ne predvideva.

V Levici bodo "brez kančka dvoma enotno podprli interpelacijo", je napovedala Nataša Sukič. Upajo, verjamejo namreč, da bodo končno prevladali etična merila in razum ter da bo Dikaučič z današnjim dnem končal svojo ministrsko avanturo, do katere po prepričanju poslancev Levice sploh ne bi smelo priti. Biti minister za pravosodje bi morala biti ena najvišjih in najodgovornejših funkcij v izvršni oblasti, "a stvari se radikalno spremenijo, ko si ministra za pravosodje izmislita in zaželita Zdravko Počivalšek in Janez Janša", je opozorila.

Janja Sluga (NeP) pa je poudarila, da vlada in njeni predstavniki s svojimi ravnanji ljudem sporočajo, da pred zakonom nismo vsi enaki. Pravosodni minister pa pri tem ni nobena izjema. "Že to, da imamo v tej državi ministra za pravosodje, ki je v sodni preiskavi zaradi utaje davkov, je preprosto nespodobno," je dejala. Med "nespodobnimi zgodbami" ministra je med drugim izpostavila tudi (ne)plačilo komunalnega prispevka. Kar zadeva zgodbo z izbiro evropskih delegiranih tožilcev, pa je ugotavljala, da je bil na mesto prejšnje ministrice Lilijane Kozlovič imenovan človek, "ki je očitno z odprtimi rokami sprejel nalogo zrušiti že izveden zakonit postopek".

V DeSUS-u so napovedali, da bodo odločitev sprejeli po razpravi, SNS ni predstavil stališč

Tudi stranko DeSUS so zmotili očitki o domnevnih nepravilnostih v preteklem ravnanju ministra. Kot je ugotavljal Ivan Hršak (DeSUS), "temna preteklost novega ministra vedno znova prihaja na dan", največji pomislek imajo zato zaradi domnevnih davčnih utaj in domnevnega ponarejanja pravosodnih listin.

Dodal je, da so skrb vzbujajoči tudi zapisi glede njegovega dela kot stečajnega upravitelja in o njegovi povezavi s slamnatimi podjetji. Kot so že pojasnili, se močno nagibajo k podpori interpelaciji, a bodo prisluhnili tudi zagovoru ministra in se po končani razpravi odločili, kako bodo glasovali, je napovedal Hršak.

Stranka SNS v uvodni predstavitvi stališč poslanskih skupin svojega ni predstavila.