Anketiranih, ki izboljšanja ne zaznajo, je največ med pripadniki srednje generacije, najbolj izobraženimi, anketiranci iz Gorenjske in s celjskega dela Štajerske, privrženci SDS-a (93,4 %) ter tistimi, ki ne hodijo na volitve (90,4 %), ugotavlja javnomnenjska raziskava, ki jo je agencija Ninamedia opravila med 700 vprašanimi.

Večina podpira prihod beguncev v okviru kvot EU-ja ali v obsegu, ki ga naša država zmore.
Več kot tretjina jih meni, naj krizo rešujejo bogatejši in odgovorni zanjo; za to možnost se zavzema največ moških, najstarejših, osnovnošolsko izobraženih prebivalcev ruralnega okolja, anketirancev s štajerskega območja ter privržencev SLS-a in DeSUS-a. Podrobnosti o odnosu do begunske krize glede na strankarsko pripadnost najdete v interaktivni grafiki pod člankom.

Vladi je podpora rasla
Po podatkih, ki jih že leta beleži Ninamedia, ima vlada Mira Cerarja eno višjih podpor javnosti ob prvi obletnici vladanja. V nasprotju z večino predhodnic je njeno imenovanje večina vprašanih gledala z velikim nezaupanjem in izredno nizko podporo, ki pa je nato narasla. Po enem letu je bila tako bolje ocenjena le vlada Boruta Pahorja, ki pa je v prvem letu veliko podpore izgubila, medtem ko jo je Cerarjeva pridobila.

.

Živimo enako kot lani, za prihodnost brez pričakovanj
Dve tretjini vprašanih živita enako kot pred enim letom. Med četrtino vprašanih, ki živijo slabše, je največ starejših, manj izobraženih, prebivalcev Dolenjske in privržencev SDS-a (37,1 %), DeSUS-a (36,7 %) in tistih, ki ne bi volili (39,0 %). Tudi pričakovanja niso prav visoka. Polovica pravi, da bo ostalo, kot je, le petina pa, da bomo živeli boljše. Da bodo v naslednjem letu živeli bolje, meni največ moških, mlajših, višje izobraženih, prebivalcev urbanih okolij, anketirancev iz osrednje Slovenije in privržencev SLS-a in SD-a.

Jure Brankovič, Tarča