Pogajanja so se začela ob 15. uri, vmes pa so jih večkrat prekinili za posvetovanja. Tudi zadnja ponudba vlade za povišanje zdravniških plač je po mnenju predsednika sindikata Fides Konrada Kuštrina popolnoma nespodobna. Vlada je zdravnikom ponudila 14-odstotno povišanje plač, kar je po besedah ministra za javno upravo Gregorja Viranta blizu vladnemu limitu.

Fidesu so ponudili 0,6 odstotne točke več, kot je znašala zadnja ponudba. "To pomeni približno 12 evrov na mesec za povprečnega zdravnika. Ob tem vztrajajo na tem, da nam vzamejo pet dni dopusta in vežejo našo poklicno pogodbo na poklicno pogodbo dejavnosti, na katero ne moremo vplivati in katere podpisniki nismo," je dejal Kuštrin.

Zdravniki še vedno vztrajajo pri svojih zahtevah, ki pa so za vlado nesprejmeljive, saj preostali sindikati grozijo s preklicom doseženih dogovorov. Pogajanja se bodo še nadaljevala do napovedanega začetka stavke prihodnji petek.

Zdravniki zanikajo podatke
Na predstavljene zdravniške plače v torkovih Odmevih (začetnik naj bi dobil 1.832 evrov bruto) smo od zdravnikov dobili druge podatke.

Zdravnik Andrej Gruden iz Fidesa je sporočil, da predstavljene številke nikakor niso skladne z dejanskimi. Zdravnik začetnik naj bi namreč dobil 1.319,17 evra bruto oziroma s splošno olajšavo 882 evrov neto. Zdravnik s specialističnim izpitom naj bi prejel 2.011,65 evra bruto oziroma 1.305 evrov neto, najvišja plača zdravnika specialista po kolektivni pogodbi pa je 3.138 evrov bruto oziroma 1.777 evrov neto.

Leta 2000 naj bi tako bila povprečna zdravniška plača 2,9-krat višja od povprečne plače v Sloveniji, leta 2008 pa le še 2,1-krat. Tudi dopusta naj ne bi imeli 45 dni, temveč velja zanje, kot za vse preostale v javnem sektorju, 21 dni dopusta. Seveda pa se jim priznajo določene olajšave, na primer za nočno delo ali pa za dolgo izpostavljenost rentgenskemu sevanju.

Predstavniki zdravnikov pri Cukjatiju
Predstavniki zdravniških organizacij so predsedniku DZ-ja Francetu Cukjatiju predstavili razloge za stavkovne zahteve, do katerih je Cukjati izrazil razumevanje. "Ne gre za politikanske sindikalne zahteve, marveč za argumentirane zahteve zdravnikov in zobozdravnikov, zato upam, da do stavke ne bo prišlo," je dejal.

Opozicija kritična do vladne zdravstvene politike
Na dogajanje v zdravstvu se odzivajo tudi opozicijske stranke. LDS podpira dvig zdravniških plač, a se jim zdi njihovo pavšalno povišanje za 30 odstotkov nerealno, zato predlagajo povišanje na podlagi objektivnih kriterijev učinkovitosti. Zdravnike bi po njihovih besedah morali zaposliti na podlagi individualnih pogodb, saj zaradi plačne uravnilovke dobri zdravniki zapuščajo javne zavode, kjer ostajajo manj storilni.

V SD-ju so prepričani da zdravstvo v Sloveniji razpada, zdajšnja vlada pa ni sposobna ponuditi prave alternative, saj nima vizije, programa, volje in znanja, da bi zmogla oblikovati in izvajati zdravstveno politiko v korist zdravja prebivalcev. Menijo, da sredini dogodki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ko sta se direktorica in ministrica za zdravje dogovorili, da bo UKC dobil dodatna sredstva, napovedujejo probleme v zagotavljanju zdravstvenega varsta v letu 2008.

Poslanci Zaresa pa trdijo, da koalicija nima posluha za bolnike, saj je zavrnila predloge poslanke Cvete Zalokar Oražem za boljšo ureditev klinične prehrane. Poudarjajo, da v Sloveniji problema klinične podhranjenosti nimamo opredeljenega, za bolnikovo zdravljenje pa je pomembno, da se pravočano uvede tudi prehranska terapija.

B. K./ A. S.