Dogovor je bil sprejet v soglasju s skupnostjo socialnih zavodov, je na petkovi novinarski konferenci pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič.

Na ministrstvu spremljajo vsakodnevna poročanja o koronavirusu in ves čas iščejo ravnovesje med ukrepi, ki bodo zmanjšali možnost vnosa in širjenje okužbe v domovih za starejše, in pravico do osebnega stika s svojci, je pojasnila.

Znova je opozorila, da so starejši najranljivejša skupina: "Ne hodite na obiske v domove starejših občanov, če imate povišano telesno temperaturo, pekoče grlo, se slabo počutite oz. imate kakršne koli druge znake okužbe, če ste bili na tveganih območjih oz. ste imeli tvegane stike," je znova pozvala.

Minister Janez Cigler Kralj je na vse zavode že naslovil poziv k upoštevanju preventivnih ukrepov.

Sorodna novica Normalizacija življenja v domovih za starostnike: "Priporočila upoštevamo v življenjskih okvirih"

Odgovor bodo dali epidemiologi

Kdaj pa je domove za starejše občane smiselno zapreti za obiske? "Enoznačnega odgovora tukaj ni. Epidemiološka raziskava ni zelo matematična stvar in je odprta za interpretacijo. Če bi prišlo do izrazitega večanja števila primerov, se epidemiološka strategija seveda spremeni ‒ iz faze zadrževanja v fazo blaženja. Težko na splošno rečem, kdaj je treba zapreti, odvisno je od epidemiologa, ki preučuje število obolelih v konkretni situaciji. Dela se ne da ukalupiti v en sam odgovor, treba je upoštevati tudi same starostnike ter vse socialne in čustvene dejavnike v povezavi z njimi," je razložila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager.

Kot je dodala, podatki o pozitivnih primerih ne nakazujejo nobenega vnosa bolezni v domove od zunaj, trenutno se veča število primerov okužb med mlajšo populacijo.

Kako pa so domovi za starejše pripravljeni v primerjavi z začetkom epidemije? "Položaj je popolnoma drugačen. Zaščitna oprema zdaj je na voljo. Imajo zalogo za najmanj dva, tri tedne. Kadri za zdaj ostajajo na isti ravni, se pa obeta pomoč v zvezi s tem v četrtem protikoronskem svežnju," je zagotovila Ribičeva.

Poleg telesnega je pomembno tudi duševno zdravje

Ob napovedanem morebitnem ponovnem zaostrovanju ukrepov proti širjenju novega koronavirusa v domovih za starejše se je oglasil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je pozval k premišljenemu, sorazmernemu in zakonitemu sprejemanju ukrepov.

"Napak, ki smo jih storili v prvem valu, ko še nismo imeli izkušenj, ne smemo ponavljati. V napakah vedno vidim priložnost za rast in izboljšave. Menim, da zdaj ni več ne potrebe ne podlag za sprejemanje ukrepov čez noč, brez dialoga in nespoštovanja dostojanstva in pravic vsakega posameznika," je v sporočilu za javnost poudaril varuh.

Ob tem je poudaril, da je pri vsakem poseganju v pravice posameznika prvi pogoj ustrezna urejenost pravnih podlag. Po mnenju varuha te ne obstajajo za omejevanje stikov, kar se je zgodilo ob začetku epidemije koronavirusa. "Zavedamo se, da je pravica do zdravja najpomembnejša pravica in da lahko vdor koronavirusa v socialnovarstvene zavode predstavlja izjemno veliko grožnjo zdravju vseh, še posebej ranljivih oseb," so zapisali v uradu varuha. Kot so poudarili, sta poleg telesnega zdravja pomembni tudi duševno zdravje in psihosocialno stanje.

"V času razglašene epidemije v letošnjih spomladanskih mesecih smo zaznali, da je pri nekaterih uporabnikih socialnovarstvenih storitev zaradi popolne prekinitve stikov z njihovimi svojci prišlo do poslabšanja njihovega psihosocialnega stanja, kar ima lahko za posledico tudi takšno poslabšanje duševnega zdravja, ki terja celo bolnišnično obravnavo, hkrati pa lahko to vpliva tudi na telesno zdravje posameznikov," je opozoril Svetina.

Kot je zapisal, je med ranljivimi skupinami treba zagotoviti zaščito, a to ne sme pomeniti popolne prekinitve osebnih stikov s svojci in drugimi bližnjimi. Ljudi je treba obravnavati individualno, je zapisal v sporočilu. Nekaterim namreč zadostuje že stik prek telefona ali drugih naprav, drugi pa potrebujejo osebni stik ali osebni dotik.

"Toliko večjo pozornost je treba izpostavljenemu posvetiti ob zavedanju, da je vpliv takšnega omejevanja pravic na posameznike verjetno opazno blažji v primerih, ko gre za kratkotrajne začasne ukrepe, vendar pa toliko nevarnejši, ko ukrepi postanejo trajnejši. Glede na to, da so bili zaščitni ukrepi ravno dobro omiljeni in se znova razmišlja o novem zaostrovanju, tega ni več mogoče šteti za začasno ukrepanje. Zato je treba zagotoviti rešitve, ki bodo manj drastično posegale v človekove pravice in temeljne svoboščine in ki bodo primerne za ukrepanje na daljši rok," je dodal Svetina.

Najti varen način za stike s svojci

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc pa verjame, da so prepovedi obiskov v domovih starejših občanov velika frustracija tako za varovance kot njihove svojce. "Pozivam vse, ki so zaposleni v domovih, da najdejo varen način, da bodo lahko ljudje s svojci prišli v stik. Absolutno sem pa proti temu, da se kar vse odpre brez kakršnih koli varovalk," je dejala.

Poudarila je, da mora biti dostop v domove nadzorovan in varen. "Vsekakor sem pa za to, da se omogočijo socialni stiki razen v okoljih, kjer v populaciji kroži zelo veliko virusa. Tam bi se mi pa zdelo smiselno, da se začasno morda prepove tudi obiske v kakšnem domu," je pojasnila.