Od vlade želita tudi dodatne informacije o analizah varnostnih tveganj, absorpcijske sposobnosti, migracijskih pritiskov in finančnih posledic za Slovenijo. Poziv vladi k zagovarjanju celostnega pristopa je predlagala vladajoča koalicija, poziv za dodatne informacije pa opozicijski SDS.

Oba sklepa sta odbora sprejela soglasno po dolgi razpravi, v kateri so poslanci opozorili na številna vprašanja, povezana z migracijsko politiko Unije.

Z različnimi vidiki nove strategije za upravljanje migracij, ki jo je konec maja predstavila Evropska komisija, ter s tem povezanimi razmerami v Sloveniji so člane odborov seznanili državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina, Boštjan Šefic z notranjega ministrstva in Miloš Bizjak z ministrstva za obrambo.

Prihaja nov zakon o mednarodni zaščiti
Matjaža Nemca (SD) je zanimalo, ali bo zaradi evropske migracijske strategije potrebna sprememba slovenske zakonodaje. Benčina in Šefic sta zagotovila, da zakonodaje ne bo treba spreminjati. Šefic je še napovedal, da bo v kratkem prišel v DZ nov zakon o mednarodni zaščiti, druge spremembe pa ne bodo potrebne.

Poslanci iz vrst SDS-a so opozarjali, da EU trenutno sprejema cel mehanizem za reševanje problema migracij. "Sprejeli bomo formulo, in če se bo, ko se bo, tok migrantov povečal, bomo morali sprejeti več migrantov," je dejal Anže Logar (SDS). Branko Grims (SDS) pa je menil, da mehanizem problema migrantov ne bo rešil, temveč ga bo razširil po vsej Evropi.

Problem niso le migranti, ampak tudi okolje
Več poslancev SDS-a, med njimi Andrej Šircelj, je opozorilo tudi na povezavo med povečanim kriminalom in migranti v nekaterih evropskih državah. Benčina je ob tem dejala, da niso problematični le azilanti, temveč tudi okolje oziroma tisti, ki jih izkoriščajo v državi gostiteljici.

Andreja Potočnik in Tilen Božič iz SMC-ja sta kot ključno vprašanje izpostavila, da je treba rešiti probleme v državah, od koder prihajajo begunci. "Težko je delati v državah, kjer nič ne deluje," je na to odvrnila Benčina.

Širclja so zanimale tudi podrobnosti načrtovane vojaške operacije Eunavfor v Sredozemlju. Bizjak je pojasnil, da gre za klasično vojaško operacijo, ki nima mirovnega značaja - gre za uporabo sile. Dejal je še, da uporaba slovenske ladje Triglav ni mišljena v klasičnem vojaškem smislu, kjer gre za patruljno ladjo, ki ima omejitve v oborožitvenem pogledu in glede bivanja na morju.

Šefic je odgovoril tudi na vprašanje Jožefa Horvata (NSi), koliko slovenskih policistov bo sodelovalo v operaciji Frontex. "Od januarja do junija je bilo v Frontexu 19 slovenskih policistov, od tega 15 na kopenskih, dva na morskih in dva na zračnih mejah," je pojasnil. Povedal je še, da Slovenija v Frontex letno napoti od 35 do 45 policistov, od tega jih približno dve tretjini razporedi na kopenske meje.

Številke niso dokončne
Marinka Levičar (DeSUS) pa je vprašala, ali so že narejene analize glede zmožnosti Slovenije za sprejem in primerno oskrbo beguncev. Šefic je dejal, da gre za predloge Evropske komisije, o katerih še poteka razprava.

V Slovenijo naj bi namreč v prihodnjih dveh letih iz Italije in Grčije preselili približno 500 prosilcev za azil iz Sirije in Eritreje, je predlagala Evropska komisija.

Stališča Slovenije so, da bi moralo biti sprejemanje beguncev prostovoljno in bi moralo temeljiti na določenih merilih. "Številke, ki so prišle v javnost, niso dokončne," je še poudaril.